Page 136 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 136
ena lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 136 sežen sistem vodne oskrbe mesta. Monumental- natančneje 5.160 m), je imelo tri etaže oz. nad-
ni načrt in izvedba mesta izjemnih razsežnosti, stropja. Prvo je bilo kvadratnega tlorisa in neko-
ki je bilo po velikost takoj za Atenami, sta nav- liko piramidalno grajeno, visoko 71 m (s klanči-
dušila in impresionirala že ljudi v antiki. Širina no v notranjosti, ki so jo uporabljali za tovorjenje
glavnih dveh ulic naj bi po antičnih virih zna- kuriva za ogenj na vrhu), sledil mu je 34 m visok
šala kar 30 metrov (dejansko znaša njuna širina oktogonalni del s stopnicami v notranjosti, zad-
14 m, ostale so široke 7 m) (Empereur 1998, 56). nji del pa je bil okrogel oz. cilindričen in visok 9
Aleksander je umrl, preden je bil obsežni načrt m. To je bil tudi prostor za ogenj, katerega svet-
gradnje uresničen. Njegov general Ptolemaj pa loba naj bi bila z ogledali usmerjena in razprše-
je kot novi vladar Egipta Ptolemaj I. Soter (Reši- na tako, da jo je bilo videti čim dlje (Di Pasqua-
telj) nadaljeval zastavljeno delo v vsej monumen- le 2004, 40). Na terasi prve etaže oz. nadstropja
talnosti in zvesta ji je ostala tudi celotna dinasti- so bili na vogalih postavljeni Tritoni, na vrhu po-
ja Ptolemajcev. slopja pa je stal ogromen kip božanstva. Dolgo je
prevladovalo prepričanje, da je bil to Pozejdon.
Eno najveličastnejših poslopij tega mesta je Novoodkriti papirus, t. i. milanski papirus (Isak
bil vsekakor svetilnik na otoku Faros (Pharos), ki Kres 2006, 29), pa je z do sedaj nepoznanimi ver-
so ga zgradili za večjo varnost ladij in mornarjev, zi pesnika Posidipa (Posidippos) iz Pele, ki je ži-
ki so pripluli v Aleksandrijo z vseh strani Sredo- vel na aleksandrijskem dvoru v 3. stol. pr. n. št.,
zemlja. Po ohranjenih virih iz 9. stol. naj bi sve- prinesel nove podatke. Pesnikovo delo dokazuje,
tilnik pričeli graditi leta 297 pr. n. št.; drugi viri da je šlo v resnici za kip Zevsa Soterja – Rešitelja
pa poročajo, da so ga začeli graditi šele leta 283 (Empereur 1998, 84). To neposredno nakazuje
pr. n. št., v času vlade Ptolemaja II. (Empereur tudi povezavo s časom Ptolemaja I. Soterja. Eden
2004, 14). Plinij Starejši piše o izjemni vsoti 800 od ohranjenih napisov pa tudi priča, da je arhi-
talentov,3 ki so jo namenili samo za gradnjo te tekt in prijatelj družine Ptolemajcev Sostrat, sin
stavbe (NH 36,83). S svojo lepoto in veličastnim Deksifana s Knida (Sostratos, Dexiphanes) (Mül-
videzom je naredila izjemen vtis. Toponim Pha- ler 2007, 850), daroval denar za postavitev kipa
ros je pozneje postal latinski Pharus in kmalu je na vrhu svetilnika za blagor pomorščakov in ga
ime simboliziralo oz. postalo sinonim za vse po- posvetil Ptolemaju I. ter njegovi ženi Berenike
dobne svetilniške zgradbe. Že v antiki se je ale- (Empereur 2004, 16; Müller 2007, 851). Skupna
ksandrijski svetilnik uvrstil med sedem čudes višina zgradbe je znašala 135 m. Dostop do svetil-
antičnega sveta. Rimska Aleksandrija je na Ta- nika je bil urejen s klančino, ki je imela 16 lokov,
buli Peutingeriani prikazana s simbolom svetil- ob vhodu pa sta stala monumentalna kipa Ptole-
nika in to prav tako kaže na zavest o pomenu maja I. in njegove žene.
tega poslopja. Strabon je zapisal, da je bil svetil-
nik zgrajen iz belega kamna (Str. 17, 1.6–9). To Poslopje in njegova oblika sta bila kmalu
je nekatere zavedlo k napačni interpretaciji, da vzor za gradnjo številnih poznejših svetilnikov.
je bila stavba zgrajena iz marmorja. Zadnja izko- Tako lahko na več koncih rimskega imperija pre-
pavanja Empereurja in njegove ekipe so dokaza- poznamo sorodne gradnje, npr. v mestu Leptis
la (1998, 80; 2004), da so za gradnjo uporabili lo- Magna na libijski obali, še danes vidni ostanki
kalni apnenec bele barve, za temelje pa granit. v Taposiris Magni, 48 km zahodno od Aleksan-
drije, v Cezareji v Palestini, Fréjusu na francoski
Natančen opis svetilnika in njegove arhi- obali itd. (Castagnolli 1960, 596).
tekture žal ne izvira iz antike, ampak iz poznej-
šega obdobja, podal ga je Abu al-Haggag Yusuf Svetilnik v Aleksandriji je v celotnem ob-
Ibn Muhammad al-Balawi al-Andalusi, popot- dobju svojega obstoja zbujal pozornost in bil pril-
nik iz prve polovice 12. stol. Poslopje, ki naj bi jubljen motiv za upodabljanje v različnih umet-
bilo vidno z razdalje 300 stadijev (ok. 5 km daleč, niških zvrsteh, npr. na mozaikih, freskah in tudi
3 800 talentov ustreza približno 20.800 kg srebra.
ni načrt in izvedba mesta izjemnih razsežnosti, stropja. Prvo je bilo kvadratnega tlorisa in neko-
ki je bilo po velikost takoj za Atenami, sta nav- liko piramidalno grajeno, visoko 71 m (s klanči-
dušila in impresionirala že ljudi v antiki. Širina no v notranjosti, ki so jo uporabljali za tovorjenje
glavnih dveh ulic naj bi po antičnih virih zna- kuriva za ogenj na vrhu), sledil mu je 34 m visok
šala kar 30 metrov (dejansko znaša njuna širina oktogonalni del s stopnicami v notranjosti, zad-
14 m, ostale so široke 7 m) (Empereur 1998, 56). nji del pa je bil okrogel oz. cilindričen in visok 9
Aleksander je umrl, preden je bil obsežni načrt m. To je bil tudi prostor za ogenj, katerega svet-
gradnje uresničen. Njegov general Ptolemaj pa loba naj bi bila z ogledali usmerjena in razprše-
je kot novi vladar Egipta Ptolemaj I. Soter (Reši- na tako, da jo je bilo videti čim dlje (Di Pasqua-
telj) nadaljeval zastavljeno delo v vsej monumen- le 2004, 40). Na terasi prve etaže oz. nadstropja
talnosti in zvesta ji je ostala tudi celotna dinasti- so bili na vogalih postavljeni Tritoni, na vrhu po-
ja Ptolemajcev. slopja pa je stal ogromen kip božanstva. Dolgo je
prevladovalo prepričanje, da je bil to Pozejdon.
Eno najveličastnejših poslopij tega mesta je Novoodkriti papirus, t. i. milanski papirus (Isak
bil vsekakor svetilnik na otoku Faros (Pharos), ki Kres 2006, 29), pa je z do sedaj nepoznanimi ver-
so ga zgradili za večjo varnost ladij in mornarjev, zi pesnika Posidipa (Posidippos) iz Pele, ki je ži-
ki so pripluli v Aleksandrijo z vseh strani Sredo- vel na aleksandrijskem dvoru v 3. stol. pr. n. št.,
zemlja. Po ohranjenih virih iz 9. stol. naj bi sve- prinesel nove podatke. Pesnikovo delo dokazuje,
tilnik pričeli graditi leta 297 pr. n. št.; drugi viri da je šlo v resnici za kip Zevsa Soterja – Rešitelja
pa poročajo, da so ga začeli graditi šele leta 283 (Empereur 1998, 84). To neposredno nakazuje
pr. n. št., v času vlade Ptolemaja II. (Empereur tudi povezavo s časom Ptolemaja I. Soterja. Eden
2004, 14). Plinij Starejši piše o izjemni vsoti 800 od ohranjenih napisov pa tudi priča, da je arhi-
talentov,3 ki so jo namenili samo za gradnjo te tekt in prijatelj družine Ptolemajcev Sostrat, sin
stavbe (NH 36,83). S svojo lepoto in veličastnim Deksifana s Knida (Sostratos, Dexiphanes) (Mül-
videzom je naredila izjemen vtis. Toponim Pha- ler 2007, 850), daroval denar za postavitev kipa
ros je pozneje postal latinski Pharus in kmalu je na vrhu svetilnika za blagor pomorščakov in ga
ime simboliziralo oz. postalo sinonim za vse po- posvetil Ptolemaju I. ter njegovi ženi Berenike
dobne svetilniške zgradbe. Že v antiki se je ale- (Empereur 2004, 16; Müller 2007, 851). Skupna
ksandrijski svetilnik uvrstil med sedem čudes višina zgradbe je znašala 135 m. Dostop do svetil-
antičnega sveta. Rimska Aleksandrija je na Ta- nika je bil urejen s klančino, ki je imela 16 lokov,
buli Peutingeriani prikazana s simbolom svetil- ob vhodu pa sta stala monumentalna kipa Ptole-
nika in to prav tako kaže na zavest o pomenu maja I. in njegove žene.
tega poslopja. Strabon je zapisal, da je bil svetil-
nik zgrajen iz belega kamna (Str. 17, 1.6–9). To Poslopje in njegova oblika sta bila kmalu
je nekatere zavedlo k napačni interpretaciji, da vzor za gradnjo številnih poznejših svetilnikov.
je bila stavba zgrajena iz marmorja. Zadnja izko- Tako lahko na več koncih rimskega imperija pre-
pavanja Empereurja in njegove ekipe so dokaza- poznamo sorodne gradnje, npr. v mestu Leptis
la (1998, 80; 2004), da so za gradnjo uporabili lo- Magna na libijski obali, še danes vidni ostanki
kalni apnenec bele barve, za temelje pa granit. v Taposiris Magni, 48 km zahodno od Aleksan-
drije, v Cezareji v Palestini, Fréjusu na francoski
Natančen opis svetilnika in njegove arhi- obali itd. (Castagnolli 1960, 596).
tekture žal ne izvira iz antike, ampak iz poznej-
šega obdobja, podal ga je Abu al-Haggag Yusuf Svetilnik v Aleksandriji je v celotnem ob-
Ibn Muhammad al-Balawi al-Andalusi, popot- dobju svojega obstoja zbujal pozornost in bil pril-
nik iz prve polovice 12. stol. Poslopje, ki naj bi jubljen motiv za upodabljanje v različnih umet-
bilo vidno z razdalje 300 stadijev (ok. 5 km daleč, niških zvrsteh, npr. na mozaikih, freskah in tudi
3 800 talentov ustreza približno 20.800 kg srebra.
