Page 138 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 138
ena lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 138 Tudi steklenica iz Petovione je bila status- teja (Proteus), ki naj bi bil prav tako Pozejdonov sin. O
ni simbol in enako seveda velja za kantaros iz is- njem piše že Homer v Odiseji; predstavljal naj bi morsko
tega groba, ki predstavlja prežitek starejšega časa. božanstvo s preroškimi sposobnostmi; opoldne je nava-
Izdelek, ki je nastal v egipčanski delavnici, prav dno spal oz. počival na otoku Faros. Po mlajši legendi pa
gotovo ni sodil med predmete široke proizvod- je bil Protej mitični egipčanski kralj, ki je živel na Faro-
nje. Verjetno je bil izdelan po naročilu, za osebo, su. V tem primeru nas faraonsko pokrivalo upodoblje-
ki je s prestižnim posodjem hotela očarati svoje ne osebe ne preseneča. Pred figuro je morje, v katerem
goste na gostiji in poudariti visok družbeni polo- plavajo štiri večje ribe. Motiv zaključuje visoka stavba z
žaj. Morda pa je steklenico skupaj z vsebino do- več nadstropji. Poslopje je kvadratnega tlorisa, nakazane
bila v dar kot izraz posebne naklonjenosti, ki je so številne odprtine oz. okna v nadstropjih. Prva etaža
bila seveda izražena prav z dragocenostjo darila se zaključuje s ploščadjo, na kateri prepoznamo skulp-
samega, saj so ga ustvarile roke izkušenega gra- ture in v sredini še manjše, okroglo nadstropje, s kipom
verja v specializirani delavnici v Egiptu. To so na vrhu. Le-ta ima v dvignjeni levici sulico oz. kopje, des-
bili izdelki, ki so v družini pogosto ostali več ge- nico ima spuščeno; v njej drži nerazpoznaven predmet,
neracij in se dedovali iz roda v rod; bili so pred- mora daritveno posodo. V stavbi prepoznamo svetilnik
meti posebne vrednosti, tako zaradi kakovosti in glede na detajle sklepamo, da je upodobljen svetilnik z
kot zaradi z njimi povezanih spominov. Gre to- otoka Faros v Aleksandriji. Skoraj identično je svetilnik
rej za dediščino, ki še danes, v arheološkem kon- upodobljen na stekleni gemi iz 1. stol., kjer motiv dopol-
tekstu, nosi posebno sporočilo in govori o lju- njujeta podobi božanstev Izide Farije in Pozejdona, vsa-
deh, njihovem življenju, medsebojnih odnosih ko na eni strani svetilnika. Podoben motiv najdemo na
in duhu antičnega časa. stekleni gemi, ki jo hrani Umetnostnozgodovinski mu-
zej na Dunaju.
Povzetek Nekoliko drugačen je svetilnik na stekleni čaši iz Begra-
ma, najdišča severno od Kabula v Afganistanu. Okrog-
Do danes je bilo na osnovi ohranjenih izdelkov z bru- li stolp ima na vrhu ob robovih skulpturi, v sredini pa
šenim figuralnim in geometrijskim okrasom mogoče podstavek, na katerem stoji gola figura z veslom v roki –
opredeliti nekaj skupin izdelkov, ki so pripadali posame- Pozejdon. Čeprav stavbo interpretirajo kot aleksandrij-
znim delavnicam v obdobju rimskega cesarstva. V zad- ski svetilnik, se v podrobnostih, predvsem kipa na vrhu,
njih nekaj letih so raziskovalci opredelili novo skupino precej razlikuje od drugih upodobitev. Verjetneje je, da
izdelkov s figuralnim okrasom, ki so nastajali v Egiptu, predstavljeni motiv ni povezan z Aleksandrijo.
najverjetneje v delavnici v Aleksandriji. Njihova značil- Upodobitev s ptujske steklenice najbolje vzporejamo z
nost je uporaba gravure za obrobe, ki je kombinirana s upodobitvami na novcih in omenjenih gemah. Na vseh
prostoročnimi vrezi za detajle oz. podrobnosti. Med iz- prepoznamo štiri skupne elemente: poslopje kvadratne-
delki, ki sodijo v skupino, imenovano contour groove gro- ga tlorisa, Tritoni na prvi etaži, druga etaža in kip s sulico
up, se je v Sloveniji ohranila steklenica, odkrita na Ptuju. v roki na vrhu svetilnika. Upodobitve ustrezajo predla-
Izvira iz žganega groba, med pridatki pa so prevladova- gani rekonstrukciji svetilnika, kot jo je podal Reddé. Na
li stekleni predmeti. Ostenje ptujske steklenice pokriva osnovi primerjav lahko potrdimo, da poslopje na stekle-
figuralni motiv, omejujeta ga dva horizontalna okrasna nici s Ptuja res predstavlja aleksandrijski svetilnik.
pasova. Obrisi figur in poslopja so bili zarisani z uporabo Steklenica s Ptuja je že zaradi svojega motiva, ki jo ne-
gravure, posamezni detajli na osebi, živalih in stavbi so posredno povezuje z izvornimi delavnicami skupine
bili vpraskani prostoročno. Motiv predstavlja morsko contour groove group v Egiptu, izjemna. Glede na homo-
pokrajino. Na obali sedi moška oseba, prikazana v pro- genost skupine raziskovalci ugotavljajo, da gre za izdel-
filu, ki se naslanja na levo roko, desno roko ima iztegnje- ke delavnice, ki je s proizvodnjo pričela v drugi polovici
no predse. Na glavi ima neke vrste pokrivalo (nemes oz. 2. stol. in svoje izdelke izvažala v Italijo, na zahod in tudi
klaft?). Gola figura verjetno predstavlja božanstvo ali na jadransko obalo. Steklenica s Ptuja in skodela iz Bak-
mitološko osebo. Glede na motiv lahko razmišljamo o ra po svoji tehniki okrasa pripadata skupini ‘contour groo-
Neptunu (oz. Pozejdonu) ali Eolu. Morda pa gre za Pro-
ni simbol in enako seveda velja za kantaros iz is- njem piše že Homer v Odiseji; predstavljal naj bi morsko
tega groba, ki predstavlja prežitek starejšega časa. božanstvo s preroškimi sposobnostmi; opoldne je nava-
Izdelek, ki je nastal v egipčanski delavnici, prav dno spal oz. počival na otoku Faros. Po mlajši legendi pa
gotovo ni sodil med predmete široke proizvod- je bil Protej mitični egipčanski kralj, ki je živel na Faro-
nje. Verjetno je bil izdelan po naročilu, za osebo, su. V tem primeru nas faraonsko pokrivalo upodoblje-
ki je s prestižnim posodjem hotela očarati svoje ne osebe ne preseneča. Pred figuro je morje, v katerem
goste na gostiji in poudariti visok družbeni polo- plavajo štiri večje ribe. Motiv zaključuje visoka stavba z
žaj. Morda pa je steklenico skupaj z vsebino do- več nadstropji. Poslopje je kvadratnega tlorisa, nakazane
bila v dar kot izraz posebne naklonjenosti, ki je so številne odprtine oz. okna v nadstropjih. Prva etaža
bila seveda izražena prav z dragocenostjo darila se zaključuje s ploščadjo, na kateri prepoznamo skulp-
samega, saj so ga ustvarile roke izkušenega gra- ture in v sredini še manjše, okroglo nadstropje, s kipom
verja v specializirani delavnici v Egiptu. To so na vrhu. Le-ta ima v dvignjeni levici sulico oz. kopje, des-
bili izdelki, ki so v družini pogosto ostali več ge- nico ima spuščeno; v njej drži nerazpoznaven predmet,
neracij in se dedovali iz roda v rod; bili so pred- mora daritveno posodo. V stavbi prepoznamo svetilnik
meti posebne vrednosti, tako zaradi kakovosti in glede na detajle sklepamo, da je upodobljen svetilnik z
kot zaradi z njimi povezanih spominov. Gre to- otoka Faros v Aleksandriji. Skoraj identično je svetilnik
rej za dediščino, ki še danes, v arheološkem kon- upodobljen na stekleni gemi iz 1. stol., kjer motiv dopol-
tekstu, nosi posebno sporočilo in govori o lju- njujeta podobi božanstev Izide Farije in Pozejdona, vsa-
deh, njihovem življenju, medsebojnih odnosih ko na eni strani svetilnika. Podoben motiv najdemo na
in duhu antičnega časa. stekleni gemi, ki jo hrani Umetnostnozgodovinski mu-
zej na Dunaju.
Povzetek Nekoliko drugačen je svetilnik na stekleni čaši iz Begra-
ma, najdišča severno od Kabula v Afganistanu. Okrog-
Do danes je bilo na osnovi ohranjenih izdelkov z bru- li stolp ima na vrhu ob robovih skulpturi, v sredini pa
šenim figuralnim in geometrijskim okrasom mogoče podstavek, na katerem stoji gola figura z veslom v roki –
opredeliti nekaj skupin izdelkov, ki so pripadali posame- Pozejdon. Čeprav stavbo interpretirajo kot aleksandrij-
znim delavnicam v obdobju rimskega cesarstva. V zad- ski svetilnik, se v podrobnostih, predvsem kipa na vrhu,
njih nekaj letih so raziskovalci opredelili novo skupino precej razlikuje od drugih upodobitev. Verjetneje je, da
izdelkov s figuralnim okrasom, ki so nastajali v Egiptu, predstavljeni motiv ni povezan z Aleksandrijo.
najverjetneje v delavnici v Aleksandriji. Njihova značil- Upodobitev s ptujske steklenice najbolje vzporejamo z
nost je uporaba gravure za obrobe, ki je kombinirana s upodobitvami na novcih in omenjenih gemah. Na vseh
prostoročnimi vrezi za detajle oz. podrobnosti. Med iz- prepoznamo štiri skupne elemente: poslopje kvadratne-
delki, ki sodijo v skupino, imenovano contour groove gro- ga tlorisa, Tritoni na prvi etaži, druga etaža in kip s sulico
up, se je v Sloveniji ohranila steklenica, odkrita na Ptuju. v roki na vrhu svetilnika. Upodobitve ustrezajo predla-
Izvira iz žganega groba, med pridatki pa so prevladova- gani rekonstrukciji svetilnika, kot jo je podal Reddé. Na
li stekleni predmeti. Ostenje ptujske steklenice pokriva osnovi primerjav lahko potrdimo, da poslopje na stekle-
figuralni motiv, omejujeta ga dva horizontalna okrasna nici s Ptuja res predstavlja aleksandrijski svetilnik.
pasova. Obrisi figur in poslopja so bili zarisani z uporabo Steklenica s Ptuja je že zaradi svojega motiva, ki jo ne-
gravure, posamezni detajli na osebi, živalih in stavbi so posredno povezuje z izvornimi delavnicami skupine
bili vpraskani prostoročno. Motiv predstavlja morsko contour groove group v Egiptu, izjemna. Glede na homo-
pokrajino. Na obali sedi moška oseba, prikazana v pro- genost skupine raziskovalci ugotavljajo, da gre za izdel-
filu, ki se naslanja na levo roko, desno roko ima iztegnje- ke delavnice, ki je s proizvodnjo pričela v drugi polovici
no predse. Na glavi ima neke vrste pokrivalo (nemes oz. 2. stol. in svoje izdelke izvažala v Italijo, na zahod in tudi
klaft?). Gola figura verjetno predstavlja božanstvo ali na jadransko obalo. Steklenica s Ptuja in skodela iz Bak-
mitološko osebo. Glede na motiv lahko razmišljamo o ra po svoji tehniki okrasa pripadata skupini ‘contour groo-
Neptunu (oz. Pozejdonu) ali Eolu. Morda pa gre za Pro-
