Page 26 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 26
ena lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 26 ni za 6. in 7. stol., na najdišču niso odkrili (Živa- Summary
nović 2014, 98, 131).
In the southeastern Alpine region, the first known glass
Podobni obrtni centri poznorimske dobe, finds are from the Urnfield Culture period. In the Ear-
ki govorijo o preobrazbi urbanih centrov števil- ly Iron Age, the area witnessed an extraordinary diver-
nih rimskih mest, so znani tudi iz mest Romuli- sification of glass decoration in colour and form as well
ana in Ulpiana v provinci Meziji in sodijo v čas as the appearance of the first glass vessels. New analy-
4. in 5. stol. (Janković 1983, 102–103; Parović Pe- ses of the material give evidence about the long-distance
šikan 1991, 33–60). Osnovani so bili znotraj zapr- trade with glass and glass products from the Mediterra-
tega mestnega predela in izkoristili nekdanjo oz. nean. The Roman period brought innovations that had
ohranjeno infrastrukturo. Poznorimske steklar- developed in glass craft in the Hellenistic and Early Ro-
ske delavnice so bile v tem delu imperija odkri- man periods. The earliest evidence of glass-blowing in
te tudi v Sirmiju (Sirmium, Sremska Mitrovica), the Adriatic area is represented by oil lamps depicting
v Caričin Gradu (Iustiniana Prima), posamične a glass furnace. The best-preserved lamp was found late-
najdbe so znane tudi iz Skadra (Skodra) (Miloš- ly in Slovenia in a Roman grave in Križišče near Spodnje
ević 1976, 102–108; Ivanišević and Stamenković Škofije in the vicinity of Koper. Roman glass production
2010, 39–52; Hoxha 2003, 99). developed in Celeia (Celje) and Poetovio (Ptuj) as early as
the end of the 1st or the beginning of the 2nd century.
Sklep Glass production in neighbouring areas is confirmed to
Arheološke raziskave in analize steklarske proi- have existed in Gleisdorf (Austria) and at Siscia (Sisak)
zvodnje v antiki prinašajo vedno nove podatke, and Salona (Solin, Dalmatia) in Croatia. The archaeolog-
tako glede proizvodnje stekla kot surovine kot ical finds from Dalmatia consist also of epigraphic evi-
sekundarne proizvodnje širom imperija (Nenna dence. A sarcophagus fragment from the necropolis at
2007). Pregled znanih in novih najdb območja Manastirine in Salona revealed the name of a glassmak-
JV Alp in Jadrana, povezanih z rimsko steklarsko er Paschasius or Pascasius, while the southeastern necrop-
proizvodnjo, prav tako odkriva nova dejstva; ta olis yielded a marble mould with the inscription Misce-
odražajo živahne in tesne trgovske stike, ki so se v nius Ampliatus facit Salonas. The latest discoveries in the
času pozne republike in zgodnjega imperija razvi- area are known from the Roman town of Doclea (Dukl-
li med jadranskim območjem in njegovim zaled- ja, Montenegro), where three Late Roman glass furnac-
jem (Aquileia–Emona–Celeia–Poetovio; Aqui- es were discovered.
leia–Emona–Siscia; Aquileia–Pula–Iader), prav
tako pa s področjem vzhodnega Sredoze- Povzetek
mlja, središčem razvoja in napredka antičnega
steklarstva. Na območju JV Alp so najstarejše steklene najdbe zna-
ne iz obdobja culture žarnih grobišč. V starejši železni
Dediščina proizvodnje stekla na območju dobi pride do izjemnega porasta steklenega gradiva, ki
današnje Slovenije in njenega sosedstva je izje- se odraža v raznolikosti okrasa barv in tudi prvem po-
mno bogata in raznolika, vendar v mnogih pri- javu steklenih posod. Nove raziskave gradiva prinaša-
merih še ne v celoti ovrednotena, zato raziskave jo dokaze o trgovini na dolge razdalje s steklom in ste-
in obdelava novo odkritega gradiva tečejo dalje. klenimi izdelki iz Sredozemlja. Rimsko obdobje prinese
Poudariti pa velja, da po propadu rimskega im- napredek, ki je rezultat razvoja steklarske obrti v heleniz-
perija nimamo dokazov o neposrednem nadalje- mu in času rimske republike. Najstarejši dokazi o pozna-
vanju steklarske proizvodnje v mlajša obdobja. V vanju pihanja stekla so na območju Jadrana med drugim
samostanu Žiče, ustanovljenem ok. leta 1160, so izpričani z upodobitvijo steklarskih peči na oljenkah.
v bogati knjižnici med drugim hranili tudi knji- Najbolje ohranjena oljenka je bila nedavno odkrita v
ge o obdelavi in proizvodnji stekla (Lazar 2003b, Sloveniji, in sicer v rimskem grobu na najdišču Križišče
81). Kdaj in kako pa se je obrt v srednjem veku pri Spodnjih Škofijah blizu Kopra.
ponovno vzpostavila in razvila, ostaja odprto.
nović 2014, 98, 131).
In the southeastern Alpine region, the first known glass
Podobni obrtni centri poznorimske dobe, finds are from the Urnfield Culture period. In the Ear-
ki govorijo o preobrazbi urbanih centrov števil- ly Iron Age, the area witnessed an extraordinary diver-
nih rimskih mest, so znani tudi iz mest Romuli- sification of glass decoration in colour and form as well
ana in Ulpiana v provinci Meziji in sodijo v čas as the appearance of the first glass vessels. New analy-
4. in 5. stol. (Janković 1983, 102–103; Parović Pe- ses of the material give evidence about the long-distance
šikan 1991, 33–60). Osnovani so bili znotraj zapr- trade with glass and glass products from the Mediterra-
tega mestnega predela in izkoristili nekdanjo oz. nean. The Roman period brought innovations that had
ohranjeno infrastrukturo. Poznorimske steklar- developed in glass craft in the Hellenistic and Early Ro-
ske delavnice so bile v tem delu imperija odkri- man periods. The earliest evidence of glass-blowing in
te tudi v Sirmiju (Sirmium, Sremska Mitrovica), the Adriatic area is represented by oil lamps depicting
v Caričin Gradu (Iustiniana Prima), posamične a glass furnace. The best-preserved lamp was found late-
najdbe so znane tudi iz Skadra (Skodra) (Miloš- ly in Slovenia in a Roman grave in Križišče near Spodnje
ević 1976, 102–108; Ivanišević and Stamenković Škofije in the vicinity of Koper. Roman glass production
2010, 39–52; Hoxha 2003, 99). developed in Celeia (Celje) and Poetovio (Ptuj) as early as
the end of the 1st or the beginning of the 2nd century.
Sklep Glass production in neighbouring areas is confirmed to
Arheološke raziskave in analize steklarske proi- have existed in Gleisdorf (Austria) and at Siscia (Sisak)
zvodnje v antiki prinašajo vedno nove podatke, and Salona (Solin, Dalmatia) in Croatia. The archaeolog-
tako glede proizvodnje stekla kot surovine kot ical finds from Dalmatia consist also of epigraphic evi-
sekundarne proizvodnje širom imperija (Nenna dence. A sarcophagus fragment from the necropolis at
2007). Pregled znanih in novih najdb območja Manastirine in Salona revealed the name of a glassmak-
JV Alp in Jadrana, povezanih z rimsko steklarsko er Paschasius or Pascasius, while the southeastern necrop-
proizvodnjo, prav tako odkriva nova dejstva; ta olis yielded a marble mould with the inscription Misce-
odražajo živahne in tesne trgovske stike, ki so se v nius Ampliatus facit Salonas. The latest discoveries in the
času pozne republike in zgodnjega imperija razvi- area are known from the Roman town of Doclea (Dukl-
li med jadranskim območjem in njegovim zaled- ja, Montenegro), where three Late Roman glass furnac-
jem (Aquileia–Emona–Celeia–Poetovio; Aqui- es were discovered.
leia–Emona–Siscia; Aquileia–Pula–Iader), prav
tako pa s področjem vzhodnega Sredoze- Povzetek
mlja, središčem razvoja in napredka antičnega
steklarstva. Na območju JV Alp so najstarejše steklene najdbe zna-
ne iz obdobja culture žarnih grobišč. V starejši železni
Dediščina proizvodnje stekla na območju dobi pride do izjemnega porasta steklenega gradiva, ki
današnje Slovenije in njenega sosedstva je izje- se odraža v raznolikosti okrasa barv in tudi prvem po-
mno bogata in raznolika, vendar v mnogih pri- javu steklenih posod. Nove raziskave gradiva prinaša-
merih še ne v celoti ovrednotena, zato raziskave jo dokaze o trgovini na dolge razdalje s steklom in ste-
in obdelava novo odkritega gradiva tečejo dalje. klenimi izdelki iz Sredozemlja. Rimsko obdobje prinese
Poudariti pa velja, da po propadu rimskega im- napredek, ki je rezultat razvoja steklarske obrti v heleniz-
perija nimamo dokazov o neposrednem nadalje- mu in času rimske republike. Najstarejši dokazi o pozna-
vanju steklarske proizvodnje v mlajša obdobja. V vanju pihanja stekla so na območju Jadrana med drugim
samostanu Žiče, ustanovljenem ok. leta 1160, so izpričani z upodobitvijo steklarskih peči na oljenkah.
v bogati knjižnici med drugim hranili tudi knji- Najbolje ohranjena oljenka je bila nedavno odkrita v
ge o obdelavi in proizvodnji stekla (Lazar 2003b, Sloveniji, in sicer v rimskem grobu na najdišču Križišče
81). Kdaj in kako pa se je obrt v srednjem veku pri Spodnjih Škofijah blizu Kopra.
ponovno vzpostavila in razvila, ostaja odprto.
