Page 24 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 24
na lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 24 Slika 5: Solin (Salona, Hrvaška) – marmorni kalup za odtis dna steklenice z napisom Miscenius Ampliatus facit Salonas,
Arheološki muzej Split (po Buljević 2004a).
Figure 5: Solin (Salona, Croatia) – marble mould for bottle base with the inscription Miscenius Ampliatus facit Salonas,
Archaeological Museum Split (after Bujević 2004a).
in Saloni (Solin, Dalmacija) (Buljević 2005, 93) mnenju še vedno nekoliko vprašljiva. Samo tloris
na Hrvaškem. Prav tako je z arheološkimi odkri- peči, brez kakršnih koli spremljajočih najdb in
tji na Jadranu potrjena trgovina s surovim stek- situ, povezanih s proizvodnjo stekla, še ne more
lom; na rimski potopljeni ladji z Mljeta je tovor biti nedvoumen dokaz, da gre za steklarsko peč.
poleg ostalega vseboval veliko količino surovega
stekla (Radić in Jurišić 1993, 113). Neposredni arheološki dokazi o obdelavi
stekla (Leljak in Lazar 2013, 130 in op. 36) na naj-
Za območje hrvaškega dela province Pano- dišču niso bili odkriti; dokler teh dokazov ni, ne
nije ugotavljamo, da so na več najdiščih ohra- moremo nedvoumno govoriti o steklarski proi-
njeni elementi, ki odpirajo vprašanje možne- zvodnji na področju južnega dela province Pano-
ga obstoja lokalne proizvodnje (Leljak in Lazar nije. Verjetnost obstaja, ni pa nedvoumno doka-
2013, 115), to so npr. Sisak, Vinkovci in Štrbin- zana z najdbami.
ci. Najdbe vključujejo surovo steklo, odkrito v
reki, tlorise peči in verjetne lokalne oblike iz- Na drugi strani arheološke najdbe iz Dal-
delkov. Vendar ostaja še veliko vprašanj, poveza- macije obstoj lokalne proizvodnje stekla potr-
nih z lokalno steklarsko proizvodnjo v severnem jujejo ne samo z ostanki verjetne steklarske peči
delu Hrvaške. Opredelitev temeljev peči, ki so (Auth 1975), ampak tudi z epigrafskimi podat-
bile odkrite v Sisku, kot steklarskih, je po našem ki oz. najdbami (Buljević 2005, 9, slika 6). V Sa-
loni so ostanke steklarske peči odkrili v sedem-
Arheološki muzej Split (po Buljević 2004a).
Figure 5: Solin (Salona, Croatia) – marble mould for bottle base with the inscription Miscenius Ampliatus facit Salonas,
Archaeological Museum Split (after Bujević 2004a).
in Saloni (Solin, Dalmacija) (Buljević 2005, 93) mnenju še vedno nekoliko vprašljiva. Samo tloris
na Hrvaškem. Prav tako je z arheološkimi odkri- peči, brez kakršnih koli spremljajočih najdb in
tji na Jadranu potrjena trgovina s surovim stek- situ, povezanih s proizvodnjo stekla, še ne more
lom; na rimski potopljeni ladji z Mljeta je tovor biti nedvoumen dokaz, da gre za steklarsko peč.
poleg ostalega vseboval veliko količino surovega
stekla (Radić in Jurišić 1993, 113). Neposredni arheološki dokazi o obdelavi
stekla (Leljak in Lazar 2013, 130 in op. 36) na naj-
Za območje hrvaškega dela province Pano- dišču niso bili odkriti; dokler teh dokazov ni, ne
nije ugotavljamo, da so na več najdiščih ohra- moremo nedvoumno govoriti o steklarski proi-
njeni elementi, ki odpirajo vprašanje možne- zvodnji na področju južnega dela province Pano-
ga obstoja lokalne proizvodnje (Leljak in Lazar nije. Verjetnost obstaja, ni pa nedvoumno doka-
2013, 115), to so npr. Sisak, Vinkovci in Štrbin- zana z najdbami.
ci. Najdbe vključujejo surovo steklo, odkrito v
reki, tlorise peči in verjetne lokalne oblike iz- Na drugi strani arheološke najdbe iz Dal-
delkov. Vendar ostaja še veliko vprašanj, poveza- macije obstoj lokalne proizvodnje stekla potr-
nih z lokalno steklarsko proizvodnjo v severnem jujejo ne samo z ostanki verjetne steklarske peči
delu Hrvaške. Opredelitev temeljev peči, ki so (Auth 1975), ampak tudi z epigrafskimi podat-
bile odkrite v Sisku, kot steklarskih, je po našem ki oz. najdbami (Buljević 2005, 9, slika 6). V Sa-
loni so ostanke steklarske peči odkrili v sedem-
