Page 21 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 21
etovioni (Colonia Ulpia Traiana Poetovio, da- peči (slika/figure 4). Kuriščni del je bil nekoli- antična steklarsk a proizvodnja na območju jugovzhodnih alp in vzhodnega jadr ana 21
nes Ptuj). Šest steklarskih peči, ostanki talilni- ko večji od delovnega prostora in se je polkrožno
kov in steklarski odpad so neposredni dokazi o zaključil (vel. 0,60 x 0,40 cm). Delovni prostor
steklarski proizvodnji v mestu (Lazar 2003a, 219, je bil kvadratnega tlorisa. Kako je izgledal gornji
slike 61–64; Korošec 2004, 67). Leta 1978 je eki- del peči, lahko samo ugibamo. Zaradi zaščitne-
pa ptujskega muzeja v okviru zaščitnih izkopa- ga posega je bil raziskan le majhen del okrog peči
vanja na parceli Hameršek odkrila dve steklar- in na osnovi tega ne moremo sklepati, ali odkri-
ski peči in ostanke tretje. Istega leta so na parceli ti ostanki predstavljajo celotno delavnico ali pa
Preložnik odkrili ostanke še treh peči (Lazar, del večjega obrtnega kompleksa steklarjev. Potr-
2003a, 219). dimo lahko samo to, da so peči ležale v obrtnem
predelu Petovione na Spodnji Hajdini, kjer so
Slika 3: Celje (Celeia) – polizdelek skodelice iz poznorim- med drugim obratovale tudi peči za keramiko
skega groba in odpadki iz delavnice, Pokrajinski muzej in opeko (Jevremov 1985, 419; Horvat idr. 2003,
Celje (foto: Irena Lazar). 160). Številne druge posamične najdbe pa hkra-
Figure 3: Celje (Celeia) – unfinished bowl from a late Ro- ti kažejo, da steklarji niso delovali le v tem delu
man grave and waste from the workshop, Regional Mu- mesta (Lazar 2003a, 221). Med njimi velja izpo-
seum Celje (photo: Irena Lazar). staviti predvsem kose talilnikov z ostanki stalje-
nega stekla na notranji strani in robovih ustja.
Najbolje ohranjeni ostanki peči so bili Njihove oblike kažejo, da so za taljenje uporabili
odkriti na parcel Hameršek in na osnovi tega na vretenu izdelane posode, nizke lonce enakih
lahko podamo rekonstrukcijo njihovega izgle- oblik, kot jih poznamo med ptujsko kuhinjsko
da.3 Peči so bile podolgovato ovalnega tlorisa, z keramiko (Istenič 1999, 137, slika 130).
zunanjimi merami 2,05 m x 1,00 m in notranji-
mi 0,70 m x 1,30 m. Zidovi so bili iz opek raz- Trenutno še ne obstaja natančna opredeli-
ličnih oblik in na notranji strani zamazani z več tev steklarskih peči s kvadratno obliko delovne-
plastmi gline, posebej debel je bil sloj na notranji ga prostora, kot jih poznamo na Ptuju. Lepri in
strani (Lazar 2003b, 79, slika 1). Notranjost peči Lucia Saguí (2017, 170) domnevata, da so podol-
je bila z zidom deljena v dva dela, eden je bil na- govate strukture (2 m dolžine in 1 m širine) upo-
menjen kurišču, drugi pa je bil delovni prostor. rabljali le za ponovno taljenje surovine in mor-
Neposredno ob kuriščnem delu je ležal kanal, ki da še za dodajanje novega surovega stekla; bolj
je služil kot manipulativen prostor za kurjenje razširjene peči okroglega tlorisa pa naj bi bile v
uporabi predvsem za pihanje oz. izdelovanje ste-
3 Natančnega tlorisa in izgleda peči na parceli Preložnik klenih posod. Primerjava tovrstnih struktur z
zaradi preskromne ohranjenosti ni bilo mogoče rekon- nekaterimi drugimi primeri na najdiščih, kot so
struirati. npr. Besançon (Munier 2003; Munier in Brko-
jewitsch 2003), Plaudren (Triste 2008), Augst
(datirano 130 do 160 n. š.) (Fischer 2009), Ulpia
Oescus (Bolgarija, zadnja četrtina 3. in prva pol.
4. stol.) (Kabakčieva 1987), kompleksi steklar-
skih peči v Nemčiji (Köln, 1.–2. stol.) (van Gees-
bergen 1999, 108–109, 120) in kompleks Hamba-
cher Forst (Gaitzsch idr. 2000, 105–106, 162–163,
168; 4. stol.), potrjujejo njune domneve in inter-
pretacijo (Lepri in Saguí 2017, 172).
Ostanki izdelkov, ki bi lahko nastali v ptuj
skih delavnicah, niso prav številni. Glede na oh-
ranjene odlomke in odpad lahko domnevamo,
nes Ptuj). Šest steklarskih peči, ostanki talilni- ko večji od delovnega prostora in se je polkrožno
kov in steklarski odpad so neposredni dokazi o zaključil (vel. 0,60 x 0,40 cm). Delovni prostor
steklarski proizvodnji v mestu (Lazar 2003a, 219, je bil kvadratnega tlorisa. Kako je izgledal gornji
slike 61–64; Korošec 2004, 67). Leta 1978 je eki- del peči, lahko samo ugibamo. Zaradi zaščitne-
pa ptujskega muzeja v okviru zaščitnih izkopa- ga posega je bil raziskan le majhen del okrog peči
vanja na parceli Hameršek odkrila dve steklar- in na osnovi tega ne moremo sklepati, ali odkri-
ski peči in ostanke tretje. Istega leta so na parceli ti ostanki predstavljajo celotno delavnico ali pa
Preložnik odkrili ostanke še treh peči (Lazar, del večjega obrtnega kompleksa steklarjev. Potr-
2003a, 219). dimo lahko samo to, da so peči ležale v obrtnem
predelu Petovione na Spodnji Hajdini, kjer so
Slika 3: Celje (Celeia) – polizdelek skodelice iz poznorim- med drugim obratovale tudi peči za keramiko
skega groba in odpadki iz delavnice, Pokrajinski muzej in opeko (Jevremov 1985, 419; Horvat idr. 2003,
Celje (foto: Irena Lazar). 160). Številne druge posamične najdbe pa hkra-
Figure 3: Celje (Celeia) – unfinished bowl from a late Ro- ti kažejo, da steklarji niso delovali le v tem delu
man grave and waste from the workshop, Regional Mu- mesta (Lazar 2003a, 221). Med njimi velja izpo-
seum Celje (photo: Irena Lazar). staviti predvsem kose talilnikov z ostanki stalje-
nega stekla na notranji strani in robovih ustja.
Najbolje ohranjeni ostanki peči so bili Njihove oblike kažejo, da so za taljenje uporabili
odkriti na parcel Hameršek in na osnovi tega na vretenu izdelane posode, nizke lonce enakih
lahko podamo rekonstrukcijo njihovega izgle- oblik, kot jih poznamo med ptujsko kuhinjsko
da.3 Peči so bile podolgovato ovalnega tlorisa, z keramiko (Istenič 1999, 137, slika 130).
zunanjimi merami 2,05 m x 1,00 m in notranji-
mi 0,70 m x 1,30 m. Zidovi so bili iz opek raz- Trenutno še ne obstaja natančna opredeli-
ličnih oblik in na notranji strani zamazani z več tev steklarskih peči s kvadratno obliko delovne-
plastmi gline, posebej debel je bil sloj na notranji ga prostora, kot jih poznamo na Ptuju. Lepri in
strani (Lazar 2003b, 79, slika 1). Notranjost peči Lucia Saguí (2017, 170) domnevata, da so podol-
je bila z zidom deljena v dva dela, eden je bil na- govate strukture (2 m dolžine in 1 m širine) upo-
menjen kurišču, drugi pa je bil delovni prostor. rabljali le za ponovno taljenje surovine in mor-
Neposredno ob kuriščnem delu je ležal kanal, ki da še za dodajanje novega surovega stekla; bolj
je služil kot manipulativen prostor za kurjenje razširjene peči okroglega tlorisa pa naj bi bile v
uporabi predvsem za pihanje oz. izdelovanje ste-
3 Natančnega tlorisa in izgleda peči na parceli Preložnik klenih posod. Primerjava tovrstnih struktur z
zaradi preskromne ohranjenosti ni bilo mogoče rekon- nekaterimi drugimi primeri na najdiščih, kot so
struirati. npr. Besançon (Munier 2003; Munier in Brko-
jewitsch 2003), Plaudren (Triste 2008), Augst
(datirano 130 do 160 n. š.) (Fischer 2009), Ulpia
Oescus (Bolgarija, zadnja četrtina 3. in prva pol.
4. stol.) (Kabakčieva 1987), kompleksi steklar-
skih peči v Nemčiji (Köln, 1.–2. stol.) (van Gees-
bergen 1999, 108–109, 120) in kompleks Hamba-
cher Forst (Gaitzsch idr. 2000, 105–106, 162–163,
168; 4. stol.), potrjujejo njune domneve in inter-
pretacijo (Lepri in Saguí 2017, 172).
Ostanki izdelkov, ki bi lahko nastali v ptuj
skih delavnicah, niso prav številni. Glede na oh-
ranjene odlomke in odpad lahko domnevamo,
