Page 22 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 22
ena lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 22 likost oblik močno porasteta konec 1. stol., in
sicer za 300% (Lazar 2001, 34). Gre pretežno za
izdelke za vsakdanjo uporabo. Večina oblik je v
uporabi še v naslednjem stoletju, ko se jim prid-
ružijo še nove oblike, nove tehnike krašenja ter
kakovostni importirani izdelki. Do velike spre-
membe pride v 3. stol., ko se razpon oblik močno
skrči, nato pa se v 4. stol. oblike stekla pretežno
omejijo na posode za pitje. Zanimivo pa je, da
kljub majhnemu številu oblik in količini stekle-
nega posodja slednjega še vedno redno in v pre-
cejšnji količini prilagajo v petovionske grobove,
kar na nek način odraža in potrjuje še vedno ži-
vahen utrip mesta v pozni antiki.
Slika 4: Ptuj (Poetovio) – tloris steklarske peči na parceli Problem interpretacije najdb v Emoni
Hameršek (po Lazar 2003b). in Kranju
Izpostaviti velja še dve najdišči, za kateri se je
Figure 4: Ptuj (Poetovio) – ground plan of a glass furnace domnevala proizvodnja rimskega stekla, a je
on the Hameršek plot (after Lazar 2003b). na osnovi najdb in sodobnega poznavanja obrti
ne moremo potrditi (podrobneje Lazar (2003a,
da so izdelovali kvadratne in cilindrične stekle- 216)). Zaradi velikega števila steklenih pridat-
nice v več velikostih, cilindrične čaše in balza- kov v emonskih grobovih je bila ideja o mogo-
marije s stopničasto razširjenim vratom, posebej či lokalni proizvodnji v Emoni zapisana že pred
pogost pa je bil tudi okras nataljenih niti po vra- pol stoletja (Plesničar-Gec 1976, 35). Nato so iz-
tu in ostenju (Lazar 2003a, 230). kopavanja v insuli XXXI v SZ delu mesta odkri-
la ostanke, ki so jih interpretirali kot steklarsko
Spremljevalno keramično gradivo in stekle- delavnico (Plesničar-Gec 1981, 136). V prostoru
ne najdbe, odkrite ob steklarskih pečeh, kaže- velikosti 4,1 x 4,7 m, ki je bil s slabo ohranjeni-
jo, da so steklarske delavnice obratovale v 2. in 3. mi zidovi deljen v tri dele, so naleteli na ostanke,
stol. Najdbe iz 1. stol. so preskromne, da bi lahko ki naj bi pripadali steklarski delavnici (odlomki
v tem trenutku razmišljali o zgodnejšem razvoju opek, posod, okenskega stekla, staljenega stekla).
te obrti v Petovioni. Žal je bila ta najmlajša faza arhitekturnega kom-
pleksa najslabše ohranjena in pokrita samo z os-
Lahko pa na osnovi dokaj obsežnega nasel- tanki ruševine. Verjetno je bil ta del stavbe uni-
binskega in grobnega sklopa steklenih najdb oce- čen in nato zravnan (str. 139).
njujemo, kako se je uporaba stekla in steklenega
posodja v mestu razvijala ter spreminjala. Stekle- Ob natančnejšem pregledu objavljenega
nih izdelkov iz prve polovice 1. stol. je med gra- gradiva z izkopavanj v insuli XXXI moramo iz-
divom relativno malo, njihovo število in razno- raziti dvom, ali je na odkritem mestu res delovala
steklarska delavnica. Skromnost ostankov arhi-
tekture peči ni presenetljiva. Zanimivo pa je, da
na opekah ni ostankov steklene žlindre oz. sta-
ljenega stekla, ampak se opek držijo koščki stekla
in odlomki posod. Do tega lahko pride tudi pri
požaru, in zatorej ti ostanki niso nujno del uni-
čene steklarske peči. Ostalo gradivo so bili prete-
sicer za 300% (Lazar 2001, 34). Gre pretežno za
izdelke za vsakdanjo uporabo. Večina oblik je v
uporabi še v naslednjem stoletju, ko se jim prid-
ružijo še nove oblike, nove tehnike krašenja ter
kakovostni importirani izdelki. Do velike spre-
membe pride v 3. stol., ko se razpon oblik močno
skrči, nato pa se v 4. stol. oblike stekla pretežno
omejijo na posode za pitje. Zanimivo pa je, da
kljub majhnemu številu oblik in količini stekle-
nega posodja slednjega še vedno redno in v pre-
cejšnji količini prilagajo v petovionske grobove,
kar na nek način odraža in potrjuje še vedno ži-
vahen utrip mesta v pozni antiki.
Slika 4: Ptuj (Poetovio) – tloris steklarske peči na parceli Problem interpretacije najdb v Emoni
Hameršek (po Lazar 2003b). in Kranju
Izpostaviti velja še dve najdišči, za kateri se je
Figure 4: Ptuj (Poetovio) – ground plan of a glass furnace domnevala proizvodnja rimskega stekla, a je
on the Hameršek plot (after Lazar 2003b). na osnovi najdb in sodobnega poznavanja obrti
ne moremo potrditi (podrobneje Lazar (2003a,
da so izdelovali kvadratne in cilindrične stekle- 216)). Zaradi velikega števila steklenih pridat-
nice v več velikostih, cilindrične čaše in balza- kov v emonskih grobovih je bila ideja o mogo-
marije s stopničasto razširjenim vratom, posebej či lokalni proizvodnji v Emoni zapisana že pred
pogost pa je bil tudi okras nataljenih niti po vra- pol stoletja (Plesničar-Gec 1976, 35). Nato so iz-
tu in ostenju (Lazar 2003a, 230). kopavanja v insuli XXXI v SZ delu mesta odkri-
la ostanke, ki so jih interpretirali kot steklarsko
Spremljevalno keramično gradivo in stekle- delavnico (Plesničar-Gec 1981, 136). V prostoru
ne najdbe, odkrite ob steklarskih pečeh, kaže- velikosti 4,1 x 4,7 m, ki je bil s slabo ohranjeni-
jo, da so steklarske delavnice obratovale v 2. in 3. mi zidovi deljen v tri dele, so naleteli na ostanke,
stol. Najdbe iz 1. stol. so preskromne, da bi lahko ki naj bi pripadali steklarski delavnici (odlomki
v tem trenutku razmišljali o zgodnejšem razvoju opek, posod, okenskega stekla, staljenega stekla).
te obrti v Petovioni. Žal je bila ta najmlajša faza arhitekturnega kom-
pleksa najslabše ohranjena in pokrita samo z os-
Lahko pa na osnovi dokaj obsežnega nasel- tanki ruševine. Verjetno je bil ta del stavbe uni-
binskega in grobnega sklopa steklenih najdb oce- čen in nato zravnan (str. 139).
njujemo, kako se je uporaba stekla in steklenega
posodja v mestu razvijala ter spreminjala. Stekle- Ob natančnejšem pregledu objavljenega
nih izdelkov iz prve polovice 1. stol. je med gra- gradiva z izkopavanj v insuli XXXI moramo iz-
divom relativno malo, njihovo število in razno- raziti dvom, ali je na odkritem mestu res delovala
steklarska delavnica. Skromnost ostankov arhi-
tekture peči ni presenetljiva. Zanimivo pa je, da
na opekah ni ostankov steklene žlindre oz. sta-
ljenega stekla, ampak se opek držijo koščki stekla
in odlomki posod. Do tega lahko pride tudi pri
požaru, in zatorej ti ostanki niso nujno del uni-
čene steklarske peči. Ostalo gradivo so bili prete-
