Page 23 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 23
o odlomki steklenih posod in okenskega ste- Čeprav kompleks v Kranju še ni bil v celoti antična steklarsk a proizvodnja na območju jugovzhodnih alp in vzhodnega jadr ana 23
kla, nič pa ne govori v prid obdelavi stekla. Med objavljen, želimo ponovno opozoriti na problem
odlomki posod prevladujejo čaše oblike Isings njegove interpretacije (Lazar 2003a, 217). Na naj-
96, ki so gladke ali okrašene z modrimi kaplja- dišču in ob t. i. pečeh ni bilo najdb, značilnih za
mi, plitve skodele z gubami (Isings 117) in stekle- obdelavo stekla, deformirane posode so bile uni-
ne svetilke s čepki (Lazar 2003a, 198, obl. 9.3.1.). čene zaradi izpostavljenosti ognju in niso ka-
Plast je bila na osnovi novčnih najdb in stekla da- zale, da gre za zavržene izdelke delavnice. Jame
tirana na konec 4. in začetek 5. stol. (Plesničar- so bile na notranji strani ometane, enako je bil
-Gec 1981, 142). ometan manipulativni prostor. Pri sedaj pozna-
nih steklarskih pečeh te podrobnosti ni nikjer,
Ostanke uničenih posod in okenskega ste- povsod so premazane z več plastmi gline. Prav
kla lahko interpretiramo na več načinov. Mor- tako je vprašljiva različna raven manipulativne-
da gre za zbiranje odpadnega stekla za ponov- ga prostora in osrednjega dela peči. Pri steklar-
no uporabo, navado, ki je bila uveljavljena in jo skih pečeh je to navadno izenačeno, da upravlja-
poznamo z več rimskih najdišč (Price 1991b, 23). nje s pečjo teče nemoteno.
Gradivo kaže časovno enotnost in majhno ra-
znolikost, zato lahko pomislimo tudi na pro- Razlaga, da je ena peč služila za proizvo-
dajalno stekla. V neposredni bližini so delovale dnjo, druga pa za ohlajanje posod, je vprašljiva.
tudi terme (insula XXXII) in morda so bile prav Razdalja med njima je namreč več kot meter ali
te glavni odjemalec. S tem izpostavljamo več mo- dva. Rimske peči so imele prostor za ohlajanje v
žnih interpretacij najdb iz insule XXXI, nepo- sklopu same peči ali pa v peči v neposredni bliži-
sredne dokaze o delovanju steklarjev pa moramo ni. Tako se je posoda lahko takoj oz. samo s zasu-
še odkriti. kom steklarja odložila za ohlajanje, da je proces
tekel počasi in nemoteno (Foy in Nenna 2001,
Med zaščitnimi izkopavanji v Kranju ob 48–55). Prenos pravkar izdelane posode v nekaj
gradu Kieselstein leta 1998 so arheologi nalete- metrov oddaljeno peč za ohlajanje bi povzročil
li na zanimive strukture, ki so jih interpretira- prehitro hlajenje stekla na površini, napetosti za-
li kot ostanke poznoantične steklarske delavni- radi temperaturne razlike bi povzročilo pokanje
ce oz. dveh steklarskih peči (Sagadin 2004, 107). in lomljenje izdelkov (Price 1991b, 25).
Na površini 7 x 13 m so odkrili dve okrogli jami.
Premer prve je bil 1,9–2,1 m (gl. 1 m), druge pa Glede na ogled terena med izkopavanji in
2–2,2 m (gl. 0,6 m). Vkopani sta bili v glino in na opisane strukture lahko brez dvoma ugotovi-
notranji strani ometani. Večja jama je imela na mo, da na tem najdišču ne gre za ostanke steklar-
Z strani razširitev za kurišče, zapolnjeno s pla- skih peči. Glede na velikost in gradnjo bi jih bilo
stjo žganine. Večja jama je bila zapolnjena s kam- prej mogoče interpretirati kot apnenice oz. peči
ni, na nekaterih je bila na površini plast steklas- za žganje apna; kar nekaj jih poznamo tudi pri
tega sloja, zaradi izpostavljenosti veliki vročini. nas (Tušek 1984; Novšak, Bekljanov Zidanšek
Med jamama je bila ploščad premera 1 m utrjena in Žerjal 2019, 81).
z malto in zamejena s kamenjem. Približno me-
ter od prve jame je ležal plitev bazen (vel. 2,1 x 1,2 Hrvaška – lokalna proizvodnja v Panoniji
m), ki je bil delno zapolnjen z apnencem in os- in Dalmaciji
tanki školjk. V sosednjih pokrajinah je bila glede na trenu-
tno stanje raziskav rimska steklarska obrt razvi-
Med drobnimi najdbami je bilo veliko od- ta v Gleisdorfu v Avstriji (Fuchs 1980), na obmo-
lomkov stekla, pretežno ustja in dna čaš na nogi, čju severne Italije (Buora 1997, 23; Maccabruni
mnoge so bile poškodovane v ognju. Na osnovi 2004, 33; Mandruzzato in Marcante 2007, 16)
keramičnega gradiva in stekla so kompleks dati- ter v Siskiji (Siscia, Sisak) (Burkowsky 1999; Fa-
rali v 6. stol. (Sagadin 2004, 110; 2008). dić 2004, 96, sliki 1–2; Leljak in Lazar 2013, 117)
kla, nič pa ne govori v prid obdelavi stekla. Med objavljen, želimo ponovno opozoriti na problem
odlomki posod prevladujejo čaše oblike Isings njegove interpretacije (Lazar 2003a, 217). Na naj-
96, ki so gladke ali okrašene z modrimi kaplja- dišču in ob t. i. pečeh ni bilo najdb, značilnih za
mi, plitve skodele z gubami (Isings 117) in stekle- obdelavo stekla, deformirane posode so bile uni-
ne svetilke s čepki (Lazar 2003a, 198, obl. 9.3.1.). čene zaradi izpostavljenosti ognju in niso ka-
Plast je bila na osnovi novčnih najdb in stekla da- zale, da gre za zavržene izdelke delavnice. Jame
tirana na konec 4. in začetek 5. stol. (Plesničar- so bile na notranji strani ometane, enako je bil
-Gec 1981, 142). ometan manipulativni prostor. Pri sedaj pozna-
nih steklarskih pečeh te podrobnosti ni nikjer,
Ostanke uničenih posod in okenskega ste- povsod so premazane z več plastmi gline. Prav
kla lahko interpretiramo na več načinov. Mor- tako je vprašljiva različna raven manipulativne-
da gre za zbiranje odpadnega stekla za ponov- ga prostora in osrednjega dela peči. Pri steklar-
no uporabo, navado, ki je bila uveljavljena in jo skih pečeh je to navadno izenačeno, da upravlja-
poznamo z več rimskih najdišč (Price 1991b, 23). nje s pečjo teče nemoteno.
Gradivo kaže časovno enotnost in majhno ra-
znolikost, zato lahko pomislimo tudi na pro- Razlaga, da je ena peč služila za proizvo-
dajalno stekla. V neposredni bližini so delovale dnjo, druga pa za ohlajanje posod, je vprašljiva.
tudi terme (insula XXXII) in morda so bile prav Razdalja med njima je namreč več kot meter ali
te glavni odjemalec. S tem izpostavljamo več mo- dva. Rimske peči so imele prostor za ohlajanje v
žnih interpretacij najdb iz insule XXXI, nepo- sklopu same peči ali pa v peči v neposredni bliži-
sredne dokaze o delovanju steklarjev pa moramo ni. Tako se je posoda lahko takoj oz. samo s zasu-
še odkriti. kom steklarja odložila za ohlajanje, da je proces
tekel počasi in nemoteno (Foy in Nenna 2001,
Med zaščitnimi izkopavanji v Kranju ob 48–55). Prenos pravkar izdelane posode v nekaj
gradu Kieselstein leta 1998 so arheologi nalete- metrov oddaljeno peč za ohlajanje bi povzročil
li na zanimive strukture, ki so jih interpretira- prehitro hlajenje stekla na površini, napetosti za-
li kot ostanke poznoantične steklarske delavni- radi temperaturne razlike bi povzročilo pokanje
ce oz. dveh steklarskih peči (Sagadin 2004, 107). in lomljenje izdelkov (Price 1991b, 25).
Na površini 7 x 13 m so odkrili dve okrogli jami.
Premer prve je bil 1,9–2,1 m (gl. 1 m), druge pa Glede na ogled terena med izkopavanji in
2–2,2 m (gl. 0,6 m). Vkopani sta bili v glino in na opisane strukture lahko brez dvoma ugotovi-
notranji strani ometani. Večja jama je imela na mo, da na tem najdišču ne gre za ostanke steklar-
Z strani razširitev za kurišče, zapolnjeno s pla- skih peči. Glede na velikost in gradnjo bi jih bilo
stjo žganine. Večja jama je bila zapolnjena s kam- prej mogoče interpretirati kot apnenice oz. peči
ni, na nekaterih je bila na površini plast steklas- za žganje apna; kar nekaj jih poznamo tudi pri
tega sloja, zaradi izpostavljenosti veliki vročini. nas (Tušek 1984; Novšak, Bekljanov Zidanšek
Med jamama je bila ploščad premera 1 m utrjena in Žerjal 2019, 81).
z malto in zamejena s kamenjem. Približno me-
ter od prve jame je ležal plitev bazen (vel. 2,1 x 1,2 Hrvaška – lokalna proizvodnja v Panoniji
m), ki je bil delno zapolnjen z apnencem in os- in Dalmaciji
tanki školjk. V sosednjih pokrajinah je bila glede na trenu-
tno stanje raziskav rimska steklarska obrt razvi-
Med drobnimi najdbami je bilo veliko od- ta v Gleisdorfu v Avstriji (Fuchs 1980), na obmo-
lomkov stekla, pretežno ustja in dna čaš na nogi, čju severne Italije (Buora 1997, 23; Maccabruni
mnoge so bile poškodovane v ognju. Na osnovi 2004, 33; Mandruzzato in Marcante 2007, 16)
keramičnega gradiva in stekla so kompleks dati- ter v Siskiji (Siscia, Sisak) (Burkowsky 1999; Fa-
rali v 6. stol. (Sagadin 2004, 110; 2008). dić 2004, 96, sliki 1–2; Leljak in Lazar 2013, 117)
