Page 131 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 131
Recenziji
tvi kanadskega avtorja ne zasledimo nikakršnega dvoma do katolištva. V
razpravah uveljavljenih prešernoslovcev je problematika Črtomirjevega sa-
momora pogosto prisotna. V pričujoči monografiji pa je razumevanje Čr-
tomirjevih samomorilnih misli zastavljeno v kontekstu njegovih hudih iz-
gub in občutkov krivde, pri čemer pri Črtomirju pretehtata vdaja v usodo
in sprejem nove vere.
Zanimiva je primerjava med Dantejevo Božansko komedijo in Prešerno-
vo pesnitvijo, v kateri je poudarjeno, da je Prešeren na prvo mesto posta-
vil ideal svobodnega državljana, Dante pa odrešitev od smrtnih grehov in
smisel življenja. Recepcija Prešernovega Krsta je v sosednjem italijanskem
kulturnem prostoru zaživela razmeroma pozno, saj je do njegovega prvega
celotnega prevoda v italijanskem jeziku prišlo šele leta 1972, torej šele 140
let po objavi izvirnika se je italijanski bralec seznanil z izjemno Prešernovo
pesnitvijo. Povsem drugačno branje Krsta zasledimo pri njegovi primerja-
vi z Wordsworthovim pesništvom in okoljskim aktivizmom; pri Prešernu
še ne opazimo ekološke misli, medtem ko je Wordswortha že zaznamoval
vzgib ekološke zavesti. Monografijo sklene prispevek iz gruzijske kulturne
dediščine o Rustavelijevem svetovnem nazoru in krščanski teologiji. Osve-
tli t. i. kulturni preboj iz sredine 12. stoletja, upesnjen v stvaritvi Vitez v
panterjevi koži, nastali dve stoletji pred evropsko renesanso.
Raznolike razprave v monografiji povezujejo angažirani osebni pristopi
avtorjev in avtoric, ki s svojimi lucidnimi raziskovalnimi pristopi nagovar-
jajo današnjega bralca h kritičnemu in ustvarjalnemu branju te večplastne
ter odprte umetnine. Poudariti velja, da monografija neobremenjeno oži-
vlja in pomlaja recepcijo Prešernovega Krsta pri Savici, ne glede na že uve-
ljavljene razprave eminentnih prešernoslovcev in nekatere ideološke dis-
kurze, čeprav nikakor ne gre za zanikanje ali zavračanje literarnozgodo-
vinskih dosežkov polpretekle zgodovine. Pomemben prispevek, presežek
monografije je v tehtnem naboru izbranih strokovnjakov in strokovnjakinj
različnih generacij ter raziskovalnih usmeritev, kot so duhovna, literarno-
zgodovinska, filozofska, literarnoteoretična, psihološka, okoljska, prevo-
doslovna in komparitivistična, kar tako strokovni kot širši javnosti ponuja
uvid v premišljeno pluralno zastavljeno obravnavo enega izmed neprese-
ženih lirsko-epskih tekstov, tj. Prešernovega Krsta pri Savici.
izr. prof. dr. Vida Udovič Medved
129
tvi kanadskega avtorja ne zasledimo nikakršnega dvoma do katolištva. V
razpravah uveljavljenih prešernoslovcev je problematika Črtomirjevega sa-
momora pogosto prisotna. V pričujoči monografiji pa je razumevanje Čr-
tomirjevih samomorilnih misli zastavljeno v kontekstu njegovih hudih iz-
gub in občutkov krivde, pri čemer pri Črtomirju pretehtata vdaja v usodo
in sprejem nove vere.
Zanimiva je primerjava med Dantejevo Božansko komedijo in Prešerno-
vo pesnitvijo, v kateri je poudarjeno, da je Prešeren na prvo mesto posta-
vil ideal svobodnega državljana, Dante pa odrešitev od smrtnih grehov in
smisel življenja. Recepcija Prešernovega Krsta je v sosednjem italijanskem
kulturnem prostoru zaživela razmeroma pozno, saj je do njegovega prvega
celotnega prevoda v italijanskem jeziku prišlo šele leta 1972, torej šele 140
let po objavi izvirnika se je italijanski bralec seznanil z izjemno Prešernovo
pesnitvijo. Povsem drugačno branje Krsta zasledimo pri njegovi primerja-
vi z Wordsworthovim pesništvom in okoljskim aktivizmom; pri Prešernu
še ne opazimo ekološke misli, medtem ko je Wordswortha že zaznamoval
vzgib ekološke zavesti. Monografijo sklene prispevek iz gruzijske kulturne
dediščine o Rustavelijevem svetovnem nazoru in krščanski teologiji. Osve-
tli t. i. kulturni preboj iz sredine 12. stoletja, upesnjen v stvaritvi Vitez v
panterjevi koži, nastali dve stoletji pred evropsko renesanso.
Raznolike razprave v monografiji povezujejo angažirani osebni pristopi
avtorjev in avtoric, ki s svojimi lucidnimi raziskovalnimi pristopi nagovar-
jajo današnjega bralca h kritičnemu in ustvarjalnemu branju te večplastne
ter odprte umetnine. Poudariti velja, da monografija neobremenjeno oži-
vlja in pomlaja recepcijo Prešernovega Krsta pri Savici, ne glede na že uve-
ljavljene razprave eminentnih prešernoslovcev in nekatere ideološke dis-
kurze, čeprav nikakor ne gre za zanikanje ali zavračanje literarnozgodo-
vinskih dosežkov polpretekle zgodovine. Pomemben prispevek, presežek
monografije je v tehtnem naboru izbranih strokovnjakov in strokovnjakinj
različnih generacij ter raziskovalnih usmeritev, kot so duhovna, literarno-
zgodovinska, filozofska, literarnoteoretična, psihološka, okoljska, prevo-
doslovna in komparitivistična, kar tako strokovni kot širši javnosti ponuja
uvid v premišljeno pluralno zastavljeno obravnavo enega izmed neprese-
ženih lirsko-epskih tekstov, tj. Prešernovega Krsta pri Savici.
izr. prof. dr. Vida Udovič Medved
129
