Page 127 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 127
Recenziji
pesnitvi Vepkhistqaosani (Vitez v panterjevi koži). Rustavelijevo besedilo s
Krstom druži status nacionalne pesnitve, predvsem pa tematizacija vpliva
krščanstva, ki pa je v gruzijski pesnitvi, kot prikaže prispevek, predstavlje-
no vrednostno neambivalentno, pravzaprav še enoznačneje kakor v epu E.
J. Pratta, ki ga v enem od prejšnjih poglavij omenja Potocco. Nenadejano
pa se med Prešernom in Rustavelijem pokaže še ena vzporednica, in sicer
v ambivalentni recepciji njunih besedil, natančneje statusa krščanstva v
obeh besedilih. Kar zadeva Prešernov Krst, so bile nasprotujoče si interpre-
tacije krščanstva v njem plod razcepa na konservativno in liberalno strujo
v slovenskem prostoru vse od nastanka pesnitve naprej. Ob Rustavelije-
vem besedilu pa avtorici prikažeta, da je bila ambivalentnost interpretacije
krščanstva v marsičem ustvarjena umetno, kot ideološki pritisk takratnih
sovjetskih oblasti.
Kolektivna monografija Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i) kot celota
pokaže, da je Prešernovo besedilo še vedno živo in odprto interpretacijam.
Pesnitve se loteva z novimi pristopi in v novih kontekstih. Predvsem pa
izkazuje, da je Krst pri Savici mogoče plodno osvetliti ne le z gledišča tra-
dicionalne literarne vede (slovenistike, italijanistike, primerjalne literarne
vede), ampak tudi filozofije, kulturne zgodovine, psihologije. Tako se med
drugim izkaže, da težave, ki jih ima slovenska literarna veda z interpreta-
cijo Prešernovega besedila, še zdaleč niso slovenska posebnost, saj jih je
v presenetljivo podobnih inačicah mogoče zaznati celo v Kanadi in Gruzi-
ji. Na stilistični ravni pa lahko opazujemo, kako znotraj platnic ene knjige
bivajo zelo raznoliki diskurzi, vse od pesniškega in esejističnega do huma-
nističnega ter celo naravoslovnega.
Monografija Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i) najnovejšim pristo-
pom v literarni vedi zagotovi to, kar slovenska literarna veda zahteva od
vsakega novega pristopa: preveri jih ob ključnem besedilu slovenske lite-
rature.
doc. dr. Jernej Habjan
Znanstvena monografija, naslovljena Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i),
pod uredniškim vodstvom Marcella Potocca, z različnih perspektiv tema-
tizira nacionalni mit črtomirovstva. Že »Kratek uvod« urednika na zgo-
ščen način razgrinja problematiko pričujoče monografije, kar branju si-
cer raznorodnih pristopov olajša recepcijo. Prvi del monografije, »V zrcalu
nacionalnega mita«, je zastavljen multidisciplinarno s prešernovskim in
komparitivističnim pristopom. Igor Grdina v svojem prispevku s pove-
125
pesnitvi Vepkhistqaosani (Vitez v panterjevi koži). Rustavelijevo besedilo s
Krstom druži status nacionalne pesnitve, predvsem pa tematizacija vpliva
krščanstva, ki pa je v gruzijski pesnitvi, kot prikaže prispevek, predstavlje-
no vrednostno neambivalentno, pravzaprav še enoznačneje kakor v epu E.
J. Pratta, ki ga v enem od prejšnjih poglavij omenja Potocco. Nenadejano
pa se med Prešernom in Rustavelijem pokaže še ena vzporednica, in sicer
v ambivalentni recepciji njunih besedil, natančneje statusa krščanstva v
obeh besedilih. Kar zadeva Prešernov Krst, so bile nasprotujoče si interpre-
tacije krščanstva v njem plod razcepa na konservativno in liberalno strujo
v slovenskem prostoru vse od nastanka pesnitve naprej. Ob Rustavelije-
vem besedilu pa avtorici prikažeta, da je bila ambivalentnost interpretacije
krščanstva v marsičem ustvarjena umetno, kot ideološki pritisk takratnih
sovjetskih oblasti.
Kolektivna monografija Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i) kot celota
pokaže, da je Prešernovo besedilo še vedno živo in odprto interpretacijam.
Pesnitve se loteva z novimi pristopi in v novih kontekstih. Predvsem pa
izkazuje, da je Krst pri Savici mogoče plodno osvetliti ne le z gledišča tra-
dicionalne literarne vede (slovenistike, italijanistike, primerjalne literarne
vede), ampak tudi filozofije, kulturne zgodovine, psihologije. Tako se med
drugim izkaže, da težave, ki jih ima slovenska literarna veda z interpreta-
cijo Prešernovega besedila, še zdaleč niso slovenska posebnost, saj jih je
v presenetljivo podobnih inačicah mogoče zaznati celo v Kanadi in Gruzi-
ji. Na stilistični ravni pa lahko opazujemo, kako znotraj platnic ene knjige
bivajo zelo raznoliki diskurzi, vse od pesniškega in esejističnega do huma-
nističnega ter celo naravoslovnega.
Monografija Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i) najnovejšim pristo-
pom v literarni vedi zagotovi to, kar slovenska literarna veda zahteva od
vsakega novega pristopa: preveri jih ob ključnem besedilu slovenske lite-
rature.
doc. dr. Jernej Habjan
Znanstvena monografija, naslovljena Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i),
pod uredniškim vodstvom Marcella Potocca, z različnih perspektiv tema-
tizira nacionalni mit črtomirovstva. Že »Kratek uvod« urednika na zgo-
ščen način razgrinja problematiko pričujoče monografije, kar branju si-
cer raznorodnih pristopov olajša recepcijo. Prvi del monografije, »V zrcalu
nacionalnega mita«, je zastavljen multidisciplinarno s prešernovskim in
komparitivističnim pristopom. Igor Grdina v svojem prispevku s pove-
125
