Page 130 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 130
enziji
pokrajine kot dela več kot človeškega sveta v Prešernovem delu. Primerja
ga z Wordsworthovim pesništvom in okoljskim aktivizmom. Za okoljsko
literarno vedo so namreč romantična besedila zanimiva zaradi vpliva ro-
mantičnih idej na moderno okoljsko misel. Krst je postavljen v gorato go-
renjsko pokrajino Alpe, ki so arhetipski prostor, angleške romantične pe-
snike je prav ta močno privlačil. Porajanje moderne ekološke zavesti lahko
spremljamo tako v Wordsworthovem kot Clarovem pesništvu, medtem ko
v Prešernovi poeziji ne najdemo nobene sledi ekološke misli zaradi veli-
kanske razlike med industrijskim okoljem v angleškem in slovenskem kul-
turnem prostoru 19. stoletja. Oba pesnika pa lahko povežemo z njunimi
panenteističnimi ali krščanskimi nazori.
Maka Elbakidze in Irma Ratiani v prispevku »Rustavelijev svetovni na-
zor in krščanska teologija« razpravljata o pomembnih premikih v duhov-
nem življenju človeštva, o t. i. »kulturnem preboju« iz sredine 12. stoletja v
Gruziji, ki je močno vplival tudi na tamkajšnje nadaljnje literarno snovanje.
Vitez v panterjevi koži je njegova izjemna stvaritev. Njen avtor seveda ni
upesnjevalec nekega filozofskega sistema, je pa pesnik, ki razmišlja filozof-
sko kot odličen poznavalec Platona in Aristotela, Svetega pisma, himnogra-
fije in filozofsko-teološke literature. Glavna ideja Viteza v panterjevi koži
je zmaga dobrega nad zlim. Rustavelijeva pesem je bila napisana skoraj dve
stoletji pred evropskim quattrocentom, vendar je njena upesnitev temeljila
na procesih, ki so se začeli v že razvitem krščanskem svetu in so se odvijali
v bistvu na podoben način tako v Gruziji kot v Evropi.
Monografija z inovativno recepcijo mlajše in srednje generacije razisko-
valcev ter raziskovalk odpira ponovni razmislek o mnogoterih razsežnostih
pesnitve Krst pri Savici. Na kratko povzemamo bistvene poudarke sodelu-
jočih v monografiji, ki na podlagi različnih humanističnih in družboslov-
nih izsledkov razgrinjajo svoje raziskovalne ugotovitve ter odnos do pesni-
tve. Preizprašuje se o razumevanju pesnitve kot utemeljitvenega mita, ki
reproducira stanje nesrečne zavesti in nesrečnega narodnega značaja, ter
o dilemi, zakaj sploh vztrajati pri takšnem razumevanju mita. Vloga žen-
skega lika v družbi, ki je danes pogosto osrednja tema, je v monografiji
subtilno razgrnjena v upodobitvi duhovne podobe Bogomile, ki prikazuje
možnost za upanje srečne zagrobne prihodnosti, kar je vsekakor druga-
če kot pri pesnikovem dojemanju sreče. Primerjava med pesnitvijo Krst in
podobno Prattovo pesnitvijo Brebeuf and his Brethren, časovno umeščeno v
prvo polovico 19. stoletja, kaže na temeljno razliko pri dojemanju krščan-
stva kot katoliškega diskurza. Pri Prešernu opazimo, da je prestop glavnih
likov v krščanstvo nejasno motiviran, medtem ko v sočasno nastali pesni-
128
pokrajine kot dela več kot človeškega sveta v Prešernovem delu. Primerja
ga z Wordsworthovim pesništvom in okoljskim aktivizmom. Za okoljsko
literarno vedo so namreč romantična besedila zanimiva zaradi vpliva ro-
mantičnih idej na moderno okoljsko misel. Krst je postavljen v gorato go-
renjsko pokrajino Alpe, ki so arhetipski prostor, angleške romantične pe-
snike je prav ta močno privlačil. Porajanje moderne ekološke zavesti lahko
spremljamo tako v Wordsworthovem kot Clarovem pesništvu, medtem ko
v Prešernovi poeziji ne najdemo nobene sledi ekološke misli zaradi veli-
kanske razlike med industrijskim okoljem v angleškem in slovenskem kul-
turnem prostoru 19. stoletja. Oba pesnika pa lahko povežemo z njunimi
panenteističnimi ali krščanskimi nazori.
Maka Elbakidze in Irma Ratiani v prispevku »Rustavelijev svetovni na-
zor in krščanska teologija« razpravljata o pomembnih premikih v duhov-
nem življenju človeštva, o t. i. »kulturnem preboju« iz sredine 12. stoletja v
Gruziji, ki je močno vplival tudi na tamkajšnje nadaljnje literarno snovanje.
Vitez v panterjevi koži je njegova izjemna stvaritev. Njen avtor seveda ni
upesnjevalec nekega filozofskega sistema, je pa pesnik, ki razmišlja filozof-
sko kot odličen poznavalec Platona in Aristotela, Svetega pisma, himnogra-
fije in filozofsko-teološke literature. Glavna ideja Viteza v panterjevi koži
je zmaga dobrega nad zlim. Rustavelijeva pesem je bila napisana skoraj dve
stoletji pred evropskim quattrocentom, vendar je njena upesnitev temeljila
na procesih, ki so se začeli v že razvitem krščanskem svetu in so se odvijali
v bistvu na podoben način tako v Gruziji kot v Evropi.
Monografija z inovativno recepcijo mlajše in srednje generacije razisko-
valcev ter raziskovalk odpira ponovni razmislek o mnogoterih razsežnostih
pesnitve Krst pri Savici. Na kratko povzemamo bistvene poudarke sodelu-
jočih v monografiji, ki na podlagi različnih humanističnih in družboslov-
nih izsledkov razgrinjajo svoje raziskovalne ugotovitve ter odnos do pesni-
tve. Preizprašuje se o razumevanju pesnitve kot utemeljitvenega mita, ki
reproducira stanje nesrečne zavesti in nesrečnega narodnega značaja, ter
o dilemi, zakaj sploh vztrajati pri takšnem razumevanju mita. Vloga žen-
skega lika v družbi, ki je danes pogosto osrednja tema, je v monografiji
subtilno razgrnjena v upodobitvi duhovne podobe Bogomile, ki prikazuje
možnost za upanje srečne zagrobne prihodnosti, kar je vsekakor druga-
če kot pri pesnikovem dojemanju sreče. Primerjava med pesnitvijo Krst in
podobno Prattovo pesnitvijo Brebeuf and his Brethren, časovno umeščeno v
prvo polovico 19. stoletja, kaže na temeljno razliko pri dojemanju krščan-
stva kot katoliškega diskurza. Pri Prešernu opazimo, da je prestop glavnih
likov v krščanstvo nejasno motiviran, medtem ko v sočasno nastali pesni-
128
