Page 69 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 69
». . . kreposti, znanju naj bi vi služili«:
Dantejeve sledi v poeziji Franceta Prešerna
Jadranka Cergol
Univerza na Primorskem, Slovenija
jadranka.cg@upr.si
Uvod
Ob jubilejnem letu Dantejeve smrti, potem ko so se komaj zaključila pra-
znovanja in pobude v spomin na velikega italijanskega pesnika, se posve-
čam vzporejanju dveh velikih predstavnikov italijanske in slovenske knji-
ževne tvornosti, Danteja Alighierija in Franceta Prešerna. Prispevek se
vključuje v obširen tok raziskav, ki mu pravimo dantologija oziroma pre-
učevanje Dantejevih del, njegovega literarne, filozofske, socialne zapušči-
ne pri velikih predstavnikih evropske kulturne zakladnice, pri čemer bo
poudarek namenjen raziskovanju stilnih in literarnih sledi, predvsem pa
globljih filozofskih in spiritualnih sledi, ki jih je italijanski vate zapustil.
Zanimanje za delo italijanskega pesnika v slovenskem kulturnem okolju
je nastalo v 14. stoletju na območju današnje Slovenske Istre, ki je takrat
spadala pod Beneško republiko. Glede na plodne gospodarske in kulturne
stike, ki so jih obmorska mesta Izola, Koper in Piran gojila ter ohranjala
znotraj beneškega ozemlja, je povsem samoumevno, da sta se znanje in
vedenje o Božanski komediji in o drugih Dantejevih delih razširila tudi na
območju zgornjega Jadrana. Po rahlem upadu zanimanja v 17. in 18. sto-
letju so Dantejev opus in še drugi predstavniki italijanskega jezikovnega
ter kulturnega miljeja ponovno začeli vzbujati zanimanje in preučevanje
v času romantike. Romantične ustvarjalce je pritegnil predvsem alegorič-
ni in simbolni pomen Božanske komedije, ki je imela velik uspeh tudi pri
drugih evropskih narodih (Kernev Štrajn 2009, 165). V ta sklop sodi tu-
di France Prešeren, ki ga je v poznavanje italijanske literature uvajal velik
erudit in poznavalec ter prijatelj Matija Čop, ki ga imamo še danes za naj-
večjega slovenskega dantologa. Že samo dejstvo, da je obširna in bogata
Čopova knjižnica vsebovala več kot 30 knjig, posvečenih Danteju in danto-
logiji, dokazuje zanimanje za italijanskega pesnika (Capuder 2002, 49). Iz
zapiskov izpod peresa Matije Čopa, ki so se ohranili, je mogoče tudi dojeti,
da je slovenski erudit v slovenski kulturi spodbujal visoko poezijo, ki bi bi-
la stilno in duhovno dovršena, vsebinsko pa bogata in sporočilna, taka, ki
Potocco, Marcello, ur. 2022. Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i).
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-209-1.67-76
Dantejeve sledi v poeziji Franceta Prešerna
Jadranka Cergol
Univerza na Primorskem, Slovenija
jadranka.cg@upr.si
Uvod
Ob jubilejnem letu Dantejeve smrti, potem ko so se komaj zaključila pra-
znovanja in pobude v spomin na velikega italijanskega pesnika, se posve-
čam vzporejanju dveh velikih predstavnikov italijanske in slovenske knji-
ževne tvornosti, Danteja Alighierija in Franceta Prešerna. Prispevek se
vključuje v obširen tok raziskav, ki mu pravimo dantologija oziroma pre-
učevanje Dantejevih del, njegovega literarne, filozofske, socialne zapušči-
ne pri velikih predstavnikih evropske kulturne zakladnice, pri čemer bo
poudarek namenjen raziskovanju stilnih in literarnih sledi, predvsem pa
globljih filozofskih in spiritualnih sledi, ki jih je italijanski vate zapustil.
Zanimanje za delo italijanskega pesnika v slovenskem kulturnem okolju
je nastalo v 14. stoletju na območju današnje Slovenske Istre, ki je takrat
spadala pod Beneško republiko. Glede na plodne gospodarske in kulturne
stike, ki so jih obmorska mesta Izola, Koper in Piran gojila ter ohranjala
znotraj beneškega ozemlja, je povsem samoumevno, da sta se znanje in
vedenje o Božanski komediji in o drugih Dantejevih delih razširila tudi na
območju zgornjega Jadrana. Po rahlem upadu zanimanja v 17. in 18. sto-
letju so Dantejev opus in še drugi predstavniki italijanskega jezikovnega
ter kulturnega miljeja ponovno začeli vzbujati zanimanje in preučevanje
v času romantike. Romantične ustvarjalce je pritegnil predvsem alegorič-
ni in simbolni pomen Božanske komedije, ki je imela velik uspeh tudi pri
drugih evropskih narodih (Kernev Štrajn 2009, 165). V ta sklop sodi tu-
di France Prešeren, ki ga je v poznavanje italijanske literature uvajal velik
erudit in poznavalec ter prijatelj Matija Čop, ki ga imamo še danes za naj-
večjega slovenskega dantologa. Že samo dejstvo, da je obširna in bogata
Čopova knjižnica vsebovala več kot 30 knjig, posvečenih Danteju in danto-
logiji, dokazuje zanimanje za italijanskega pesnika (Capuder 2002, 49). Iz
zapiskov izpod peresa Matije Čopa, ki so se ohranili, je mogoče tudi dojeti,
da je slovenski erudit v slovenski kulturi spodbujal visoko poezijo, ki bi bi-
la stilno in duhovno dovršena, vsebinsko pa bogata in sporočilna, taka, ki
Potocco, Marcello, ur. 2022. Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i).
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-209-1.67-76
