Page 234 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 234
kmet, pol proletarec
kmetijskih pridelkov prodali kmetijskim zadrugam, bolnišnicam, gostil-
nam in tovarniškim menzam.
V sekundarnem sektorju je predelava primarnih virov in pridelkov
potekala s proizvodnjo vina, jabolčnega soka, sira, smetane, masla, mes-
nih izdelkov (npr. zgornjesavinjski želodec), oglja, apna, svinjske masti,
kvasa in medu ter v obliki razreza lesa. Izvajale so se tudi različne kmeč-
ke obrti, kot so: mizarstvo, čevljarstvo, kovaštvo, pletenje lesenih košar,
izdelovanje lesenih palic za krampe in motike, izdelovanje rezbarskih iz-
delkov iz lesa, izdelovanje lesenih žlic in lesenih koles za lesene vozove,
klekljanje, izdelovanje strešnikov itd. Poudariti je treba, da je bila po pri-
povedovanju sogovornikov in sogovornic zastopanost rokodelstva precej
skromna. Primer dela v osredotočenih industrijah in obratih je bil poklic
rudarja v premogovniku. Migrantne in mobilne obrtnike so predstavljali
tudi zidarji in njihovi pomočniki, pleskarji pa tudi kmetje, ki so hodili na
druge kmetije žagat deske z ročno žago.
Kot je že bilo poudarjeno, je bila najpogostejša dejavnost izven kme-
tije v socialistični Sloveniji mezdno delo v industrijskem sektorju v obliki
dela v tovarni v najbližjem mestu (npr. viličarist, tekstilna delavka itd.).
V približno treh četrtinah intervjujev se vsaj en član družine pojavlja kot
zaposlen v tovarni. Kar zadeva velikost kmetijskega posestva, je imelo v
vzorcu sedemnajst družin posestvo, ki je bilo manjše od desetih hekta-
rov, pet družin pa večje od desetih hektarov. Pripovedi ustne zgodovine
razkrivajo, da so nekateri kmetje z večjimi posestmi (več kot deset, celo
20 ha) delali tudi kot mezdni delavci v industrijskem sektorju, ne le tis-
ti z manjšimi posestmi. Upoštevati pa moramo, da je bila večina zemljišč
na velikih kmečkih posestvih pokrita z gozdom, ki ni zahteval toliko dela
kot obdelovanje polja.
V kmečkih gospodinjstvih polkmetov, v katerih so člani prejemali
tudi kmetijske dohodke izven kmetije v obliki mezdnega dela, so bili za-
posleni večinoma moški. Dejstvo, da so bile kmečke ženske zaposlene v
manjšem številu, se odraža v pripovedih ustne zgodovine, saj vzorec vse-
buje le štiri družine z zaposleno kmetico. Z vse večjo usmerjenostjo kme-
tov v pridobivanje dohodka v industrijskem sektorju je postajala vse bolj
poudarjena delovna vloga žensk kot nezaposlenih članic na kmetiji, zato
se je v posameznem kmečkem gospodarstvu spreminjala delitev dela po
spolu. Ker so njihovi možje delali izven kmetije in ker se je proces meha-
nizacije kmetij v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja intenzi-
viral, je več žensk začelo upravljati tudi kmetijske stroje. Posledično so
234
kmetijskih pridelkov prodali kmetijskim zadrugam, bolnišnicam, gostil-
nam in tovarniškim menzam.
V sekundarnem sektorju je predelava primarnih virov in pridelkov
potekala s proizvodnjo vina, jabolčnega soka, sira, smetane, masla, mes-
nih izdelkov (npr. zgornjesavinjski želodec), oglja, apna, svinjske masti,
kvasa in medu ter v obliki razreza lesa. Izvajale so se tudi različne kmeč-
ke obrti, kot so: mizarstvo, čevljarstvo, kovaštvo, pletenje lesenih košar,
izdelovanje lesenih palic za krampe in motike, izdelovanje rezbarskih iz-
delkov iz lesa, izdelovanje lesenih žlic in lesenih koles za lesene vozove,
klekljanje, izdelovanje strešnikov itd. Poudariti je treba, da je bila po pri-
povedovanju sogovornikov in sogovornic zastopanost rokodelstva precej
skromna. Primer dela v osredotočenih industrijah in obratih je bil poklic
rudarja v premogovniku. Migrantne in mobilne obrtnike so predstavljali
tudi zidarji in njihovi pomočniki, pleskarji pa tudi kmetje, ki so hodili na
druge kmetije žagat deske z ročno žago.
Kot je že bilo poudarjeno, je bila najpogostejša dejavnost izven kme-
tije v socialistični Sloveniji mezdno delo v industrijskem sektorju v obliki
dela v tovarni v najbližjem mestu (npr. viličarist, tekstilna delavka itd.).
V približno treh četrtinah intervjujev se vsaj en član družine pojavlja kot
zaposlen v tovarni. Kar zadeva velikost kmetijskega posestva, je imelo v
vzorcu sedemnajst družin posestvo, ki je bilo manjše od desetih hekta-
rov, pet družin pa večje od desetih hektarov. Pripovedi ustne zgodovine
razkrivajo, da so nekateri kmetje z večjimi posestmi (več kot deset, celo
20 ha) delali tudi kot mezdni delavci v industrijskem sektorju, ne le tis-
ti z manjšimi posestmi. Upoštevati pa moramo, da je bila večina zemljišč
na velikih kmečkih posestvih pokrita z gozdom, ki ni zahteval toliko dela
kot obdelovanje polja.
V kmečkih gospodinjstvih polkmetov, v katerih so člani prejemali
tudi kmetijske dohodke izven kmetije v obliki mezdnega dela, so bili za-
posleni večinoma moški. Dejstvo, da so bile kmečke ženske zaposlene v
manjšem številu, se odraža v pripovedih ustne zgodovine, saj vzorec vse-
buje le štiri družine z zaposleno kmetico. Z vse večjo usmerjenostjo kme-
tov v pridobivanje dohodka v industrijskem sektorju je postajala vse bolj
poudarjena delovna vloga žensk kot nezaposlenih članic na kmetiji, zato
se je v posameznem kmečkem gospodarstvu spreminjala delitev dela po
spolu. Ker so njihovi možje delali izven kmetije in ker se je proces meha-
nizacije kmetij v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja intenzi-
viral, je več žensk začelo upravljati tudi kmetijske stroje. Posledično so
234
