Page 230 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 230
kmet, pol proletarec
- 1965–1991: čas kriz, reform in administrativnih ukrepov, ki so
v gospodarskem pogledu na splošno bolj krepili avtonomijo go-
spodinjstev kot drugih gospodarskih organizacij.
Čeprav vsa tri poglavja obravnavajo vprašanje IKE na področju ce-
lotne Slovenije, se pri tem med seboj precej razlikujejo glede na vsebin-
ske poudarke in tudi glede na metodološke prijeme. Poglavje, ki se ukvar-
ja z obdobjem 1945–1953, izhaja iz primerov okolice Ljubljane, pri čemer
je stvarnost širše Slovenije, seveda še brez Koprskega okraja, primerjalno
upoštevana na podlagi popisov prebivalstva 1948 in 1953 ter Rezultatov
ankete o življenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953. Drugo poglavje o času
med letoma 1957 in 1965 empirično temelji na arhivskem gradivu o sta-
nju v občini Koper in primerih posameznih rudarsko-industrijskih podje-
tij ter njihove delovne sile (Tovarna elektroporcelana Izlake, Rudnik rja-
vega premoga Zagorje, Tovarna celuloze Videm Krško, Rudnik Mežica,
Jeklarna v Ravnah na Koroškem, Opekarna v Gornji Radgoni in Jeklarna
Jesenice), primerjalni okvir za celotno Slovenijo pa predstavljajo podat-
ki iz Levstikove in Klemenčičeve raziskave. Zadnje poglavje, ki obravna-
va problematiko IKE od sredine 60. let do konca socializma, metodološko
izstopa zaradi uporabe metode ustne zgodovine, ki ponudi vpogled v in-
dividualni mikrosvet kmeta in uporabe pripovedi polstrukturiranih in-
tervjujev, hkrati pa temelji tudi na uradnih statističnih podatkih, ki zaje-
majo celotno Slovenijo.
Najina raziskava je potrdila, da je obstoj IKE mogoče najti v vseh treh
obravnavanih obdobjih, seveda pa ne v povsem istih oblikah, kakor tudi
ne v enakem obsegu. Sklepni povzetek ugotovitev zato navajava v krono-
loškem redu po posameznih obdobjih. Na koncu dodajava kontrolni se-
znam dejavnosti v integrirani kmečki ekonomiji, na katere sva naletela
ob raziskovanju posameznih obdobij.
Obdobje 1945–1953
V tem obdobju je za IKE značilno dvoje: (a) na eni strani so politične in go-
spodarske okoliščine privatnim kmečkim gospodarstvom postavljale jas-
ne omejitve; (b) na drugi strani sta industrializacija in motnja v preskrbi
istim gospodinjstvom prinašala nove priložnosti.
Kar zadeva primarni sektor, je glede na uporabljene podatke speci-
alizacijo kmetijske proizvodnje težko potrditi. Rezultati ankete o življenju
kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953 (Goršič 1954) na drugi strani kažejo na iz-
230
- 1965–1991: čas kriz, reform in administrativnih ukrepov, ki so
v gospodarskem pogledu na splošno bolj krepili avtonomijo go-
spodinjstev kot drugih gospodarskih organizacij.
Čeprav vsa tri poglavja obravnavajo vprašanje IKE na področju ce-
lotne Slovenije, se pri tem med seboj precej razlikujejo glede na vsebin-
ske poudarke in tudi glede na metodološke prijeme. Poglavje, ki se ukvar-
ja z obdobjem 1945–1953, izhaja iz primerov okolice Ljubljane, pri čemer
je stvarnost širše Slovenije, seveda še brez Koprskega okraja, primerjalno
upoštevana na podlagi popisov prebivalstva 1948 in 1953 ter Rezultatov
ankete o življenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953. Drugo poglavje o času
med letoma 1957 in 1965 empirično temelji na arhivskem gradivu o sta-
nju v občini Koper in primerih posameznih rudarsko-industrijskih podje-
tij ter njihove delovne sile (Tovarna elektroporcelana Izlake, Rudnik rja-
vega premoga Zagorje, Tovarna celuloze Videm Krško, Rudnik Mežica,
Jeklarna v Ravnah na Koroškem, Opekarna v Gornji Radgoni in Jeklarna
Jesenice), primerjalni okvir za celotno Slovenijo pa predstavljajo podat-
ki iz Levstikove in Klemenčičeve raziskave. Zadnje poglavje, ki obravna-
va problematiko IKE od sredine 60. let do konca socializma, metodološko
izstopa zaradi uporabe metode ustne zgodovine, ki ponudi vpogled v in-
dividualni mikrosvet kmeta in uporabe pripovedi polstrukturiranih in-
tervjujev, hkrati pa temelji tudi na uradnih statističnih podatkih, ki zaje-
majo celotno Slovenijo.
Najina raziskava je potrdila, da je obstoj IKE mogoče najti v vseh treh
obravnavanih obdobjih, seveda pa ne v povsem istih oblikah, kakor tudi
ne v enakem obsegu. Sklepni povzetek ugotovitev zato navajava v krono-
loškem redu po posameznih obdobjih. Na koncu dodajava kontrolni se-
znam dejavnosti v integrirani kmečki ekonomiji, na katere sva naletela
ob raziskovanju posameznih obdobij.
Obdobje 1945–1953
V tem obdobju je za IKE značilno dvoje: (a) na eni strani so politične in go-
spodarske okoliščine privatnim kmečkim gospodarstvom postavljale jas-
ne omejitve; (b) na drugi strani sta industrializacija in motnja v preskrbi
istim gospodinjstvom prinašala nove priložnosti.
Kar zadeva primarni sektor, je glede na uporabljene podatke speci-
alizacijo kmetijske proizvodnje težko potrditi. Rezultati ankete o življenju
kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953 (Goršič 1954) na drugi strani kažejo na iz-
230
