Page 235 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 235
Integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji
prekinile s tradicionalnim položajem kmečkih žensk in oblikovale nove
prakse ter diskurze o delitvi dela med spoloma pri opravljanju opravil, ki
so sicer tradicionalno spadala v domeno moških.
V terciarnem sektorju lahko med storitve oziroma poklice na podro-
čju trgovine na srednjo in dolgo razdaljo uvrstimo gostilničarje, trgovce,
mesarje, delavce na bencinskih črpalkah in popravljalce cest. Transport
blaga drugih lastnikov na kratko in srednjo razdaljo je potekal v obliki
odkupa lesa ter njegove preprodaje gozdni upravi ali odkupa sadja, oglja
in apna od kmetov ter preprodaje na jug Jugoslavije. Pojavili so se tudi
odkup in preprodaja oljčnega olja na Primorskem ter preprodaja ciga-
ret v Italiji. Semkaj lahko umestimo tudi furmane in voznike tovornja-
kov. Trgovanje z lastnimi pridelki in izdelki na kratko ter srednjo raz-
daljo je potekalo s prodajo oglja in žganega apna po domovih, s prodajo
lesa, lesenih tramov, z nakupom in preprodajo živine ter prodajo zelenja-
ve, sadja, jajc, mleka in gozdnih sadežev najbližji tržnici, kmetijski za-
drugi, bolnišnici ter tovarniški menzi. Tihotapstvo je bilo prisotno tudi
pri nakupu najlonskih nogavic, kavbojk, kave, lakov za lase, parfumov
in trenirk v Italiji ter njihovem tihotapljenju nazaj v Slovenijo. Prisotni
so bili tudi delavci migranti in mobilni delavci, ki so odšli na delo v
Švico, Nemčijo, Kanado, Ameriko, Argentino, Avstralijo, Libijo, Švedsko
ali Italijo. Primorke so prav tako opravljale plačano gospodinjsko delo v
Italiji. Pod uradna, zaupna dela lahko uvrstimo delo poštarja. V sektorju
turizma najdemo kot primer integrirane kmečke ekonomije v socialistič-
ni Sloveniji kmečki turizem in tudi gostilne, a te dejavnosti so bile redke,
saj sta jih opravljali le dve družini v vzorcu.
Glede delovanja sistema IKE z vidika posameznih gospodinjstev in
vpliva kmečke ekonomije na makrotežnje je treba poudariti, da so bili
kmetje aktivni, podjetni in tisti, ki so sami odločali o svojem gospodar-
stvu. Gospodinjska ekonomija je temeljila na dohodkih iz vseh treh go-
spodarskih sektorjev: kmetijstva, proizvodnje in storitev. Kmetje se niso
preživljali le s kmetijstvom, temveč je bila njihova gospodinjska ekonomi-
ja integrirano gospodarstvo, ki je združevalo kmetijstvo s tržno usmerje-
nimi dejavnostmi. Daleč najpogostejša neagrarna dejavnost na kmetiji v
socialistični Sloveniji je bila mezdno delo v industrijskem sektorju, pri če-
mer so bili kmetje najpogosteje zaposleni v tovarni v najbližjem mestu. Ta
dejavnost je bila zanje zamudna, a jim je zagotavljala redno mesečno pla-
čo. Mezdno delo v industrijskem sektorju lahko razumemo tudi kot de-
javnost, ki je potekala na račun razvoja drugih nekmetijskih dejavnosti,
kot sta kmečki turizem in vodenje gostilne ali trgovine, ki sta bili v razi-
skavi komaj zaznani.
235
prekinile s tradicionalnim položajem kmečkih žensk in oblikovale nove
prakse ter diskurze o delitvi dela med spoloma pri opravljanju opravil, ki
so sicer tradicionalno spadala v domeno moških.
V terciarnem sektorju lahko med storitve oziroma poklice na podro-
čju trgovine na srednjo in dolgo razdaljo uvrstimo gostilničarje, trgovce,
mesarje, delavce na bencinskih črpalkah in popravljalce cest. Transport
blaga drugih lastnikov na kratko in srednjo razdaljo je potekal v obliki
odkupa lesa ter njegove preprodaje gozdni upravi ali odkupa sadja, oglja
in apna od kmetov ter preprodaje na jug Jugoslavije. Pojavili so se tudi
odkup in preprodaja oljčnega olja na Primorskem ter preprodaja ciga-
ret v Italiji. Semkaj lahko umestimo tudi furmane in voznike tovornja-
kov. Trgovanje z lastnimi pridelki in izdelki na kratko ter srednjo raz-
daljo je potekalo s prodajo oglja in žganega apna po domovih, s prodajo
lesa, lesenih tramov, z nakupom in preprodajo živine ter prodajo zelenja-
ve, sadja, jajc, mleka in gozdnih sadežev najbližji tržnici, kmetijski za-
drugi, bolnišnici ter tovarniški menzi. Tihotapstvo je bilo prisotno tudi
pri nakupu najlonskih nogavic, kavbojk, kave, lakov za lase, parfumov
in trenirk v Italiji ter njihovem tihotapljenju nazaj v Slovenijo. Prisotni
so bili tudi delavci migranti in mobilni delavci, ki so odšli na delo v
Švico, Nemčijo, Kanado, Ameriko, Argentino, Avstralijo, Libijo, Švedsko
ali Italijo. Primorke so prav tako opravljale plačano gospodinjsko delo v
Italiji. Pod uradna, zaupna dela lahko uvrstimo delo poštarja. V sektorju
turizma najdemo kot primer integrirane kmečke ekonomije v socialistič-
ni Sloveniji kmečki turizem in tudi gostilne, a te dejavnosti so bile redke,
saj sta jih opravljali le dve družini v vzorcu.
Glede delovanja sistema IKE z vidika posameznih gospodinjstev in
vpliva kmečke ekonomije na makrotežnje je treba poudariti, da so bili
kmetje aktivni, podjetni in tisti, ki so sami odločali o svojem gospodar-
stvu. Gospodinjska ekonomija je temeljila na dohodkih iz vseh treh go-
spodarskih sektorjev: kmetijstva, proizvodnje in storitev. Kmetje se niso
preživljali le s kmetijstvom, temveč je bila njihova gospodinjska ekonomi-
ja integrirano gospodarstvo, ki je združevalo kmetijstvo s tržno usmerje-
nimi dejavnostmi. Daleč najpogostejša neagrarna dejavnost na kmetiji v
socialistični Sloveniji je bila mezdno delo v industrijskem sektorju, pri če-
mer so bili kmetje najpogosteje zaposleni v tovarni v najbližjem mestu. Ta
dejavnost je bila zanje zamudna, a jim je zagotavljala redno mesečno pla-
čo. Mezdno delo v industrijskem sektorju lahko razumemo tudi kot de-
javnost, ki je potekala na račun razvoja drugih nekmetijskih dejavnosti,
kot sta kmečki turizem in vodenje gostilne ali trgovine, ki sta bili v razi-
skavi komaj zaznani.
235
