Page 232 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 232
kmet, pol proletarec
bilo zaslediti podatkov, kakšne materialne koristi sta od njega imela žena
in sin.
V terciarni sektor sodijo zanimivi primeri »nekmetov« (1946), ki so
imeli poleg zemljiške posesti, mesarij in trgovin nemalokrat tudi gostin-
ske obrate. Trgovina je bila takrat bodisi monopol države bodisi izrazi-
to regulirana. Kramarstvo in storitve transporta blaga ter trgovanje z
lastnimi pridelki – če ne upoštevamo trgovanja po sistemu obveznega od-
kupa – so za nas, razen nekaterih primerov, ostali skriti v uradni statisti-
ki. Poleg prodaje presežkov zadružni trgovini v Senožetih so za nas najza-
nesljivejše podatke o trgovanju s kmečkimi pridelki predstavljali podatki
iz Rezultatov ankete o življenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953. Ker pa so sle-
dnjo izvajali med junijem 1952 in majem 1953, so vanjo po eni strani ned-
vomno zajeti vsaj še nekateri (bruto) dohodki iz obveznega odkupa, na
drugi strani pa prostovoljne prodaje, saj so bile omejitve na tem podro-
čju z letom 1953 ukinjene. Prav tam smo našli tudi sledi o prevozniški de-
javnosti, vendar ni jasno, za kakšen prevoz je natančno šlo. Zaradi po-
manjkanja je obstajala tudi črna trgovina, ker pa smo se osredotočili na
zabeležke o prekrških, smo jo zasledili redkeje. Izstopala je nedovoljena
trgovina z vinom, žganjem ter s točenjem in prodajo alkohola brez davka.
Primeri s hudimi kaznimi, ki so jih obravnavala sodišča, so v tistem času
zadevali zlasti črno trgovino z mesom.
Obdobje 1957–1965
Za to obdobje, ko je oblast še vedno iskala primerne socialistične politi-
ke do kmetijstva, je značilno, da postane zaposlovanje popolnoma stvar
osebne odločitve, ukinjena sta obvezen odkup in dostop blaga preko kart,
pritiskov za vključevanje kmetov v delovne zadruge pa tudi ni več. Slednje
v tem času skoraj popolnoma izginejo.
Od primarnega sektorja je naša raziskava zabeležila prisotnost po-
možnega kmetijskega dela, vendar obravnavani primeri kažejo na to, da
je šlo za delovno silo, ki je bila sicer zaposlena v industrijskih obratih, ni
pa izhajala iz lokalnih kmečkih gospodinjstev. Ker obstaja velika verje-
tnost, da smo pri teh primerih naleteli na delavce iz drugih jugoslovan-
skih republik, ki so bili zaposleni v Luki Koper, imamo hkrati opravka
tudi z migrantsko delovno silo.
Vse kaže tudi na to, da je imelo v sekundarnem sektorju največjo
težo mezdno delo, torej zaposlovanje družinskih članov iz kmečkih go-
spodinjstev v industrijskih obratih. Kombiniranje kmetovanja in zunanje
232
bilo zaslediti podatkov, kakšne materialne koristi sta od njega imela žena
in sin.
V terciarni sektor sodijo zanimivi primeri »nekmetov« (1946), ki so
imeli poleg zemljiške posesti, mesarij in trgovin nemalokrat tudi gostin-
ske obrate. Trgovina je bila takrat bodisi monopol države bodisi izrazi-
to regulirana. Kramarstvo in storitve transporta blaga ter trgovanje z
lastnimi pridelki – če ne upoštevamo trgovanja po sistemu obveznega od-
kupa – so za nas, razen nekaterih primerov, ostali skriti v uradni statisti-
ki. Poleg prodaje presežkov zadružni trgovini v Senožetih so za nas najza-
nesljivejše podatke o trgovanju s kmečkimi pridelki predstavljali podatki
iz Rezultatov ankete o življenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953. Ker pa so sle-
dnjo izvajali med junijem 1952 in majem 1953, so vanjo po eni strani ned-
vomno zajeti vsaj še nekateri (bruto) dohodki iz obveznega odkupa, na
drugi strani pa prostovoljne prodaje, saj so bile omejitve na tem podro-
čju z letom 1953 ukinjene. Prav tam smo našli tudi sledi o prevozniški de-
javnosti, vendar ni jasno, za kakšen prevoz je natančno šlo. Zaradi po-
manjkanja je obstajala tudi črna trgovina, ker pa smo se osredotočili na
zabeležke o prekrških, smo jo zasledili redkeje. Izstopala je nedovoljena
trgovina z vinom, žganjem ter s točenjem in prodajo alkohola brez davka.
Primeri s hudimi kaznimi, ki so jih obravnavala sodišča, so v tistem času
zadevali zlasti črno trgovino z mesom.
Obdobje 1957–1965
Za to obdobje, ko je oblast še vedno iskala primerne socialistične politi-
ke do kmetijstva, je značilno, da postane zaposlovanje popolnoma stvar
osebne odločitve, ukinjena sta obvezen odkup in dostop blaga preko kart,
pritiskov za vključevanje kmetov v delovne zadruge pa tudi ni več. Slednje
v tem času skoraj popolnoma izginejo.
Od primarnega sektorja je naša raziskava zabeležila prisotnost po-
možnega kmetijskega dela, vendar obravnavani primeri kažejo na to, da
je šlo za delovno silo, ki je bila sicer zaposlena v industrijskih obratih, ni
pa izhajala iz lokalnih kmečkih gospodinjstev. Ker obstaja velika verje-
tnost, da smo pri teh primerih naleteli na delavce iz drugih jugoslovan-
skih republik, ki so bili zaposleni v Luki Koper, imamo hkrati opravka
tudi z migrantsko delovno silo.
Vse kaže tudi na to, da je imelo v sekundarnem sektorju največjo
težo mezdno delo, torej zaposlovanje družinskih članov iz kmečkih go-
spodinjstev v industrijskih obratih. Kombiniranje kmetovanja in zunanje
232
