Page 233 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 233
Integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji
zaposlitve v industriji se je v tem času uveljavila kot najpriljubljenejša ob-
lika IKE. K takemu sklepu nas napeljujejo tudi raziskave iz tistih časov, ki
so se ukvarjale s problemom »polproletariata«, za katerega so celo trdili,
da so od njega odvisne cele industrijske panoge. Zelo malo podatkov smo
našli o obrti, ki se po obsegu in pomembnosti z zaposlitvijo v tovarnah ali
rudnikih po priljubljenosti ni mogla primerjati.
Prav tako smo zelo malo podatkov našli o terciarni dejavnosti, npr.
o prevozih, gostinstvu in drugih storitvah. V glavnem gre za omembe pri
Klemenčičevih raziskavah. Čeprav se v tistem času turizem vse bolj uvelja-
vlja kot perspektivna gospodarska panoga, v primerih koprske in izolske
občine ni bilo najti dokazov o njegovi povezavi z ruralnimi gospodinjstvi.
Obdobje 1965–1991
Rezultati najine raziskave o integrirani kmečki ekonomiji v socialistični
Sloveniji, ki temeljijo na kombinaciji pisnih in ustnih virov ter tudi kvan-
titativnega in kvalitativnega pristopa, nakazujejo, da pripovedi sogovor-
nikov in sogovornic močno sovpadajo s splošnim trendom slovenskega
kmečkega gospodarstva v dveh pomembnih vidikih. V približno treh če-
trtinah intervjujev se vsaj en član družine pojavlja kot zaposlen v tovar-
ni, prav tako pa je mogoče pritrditi sogovornikovi pripovedi o tem, da so
bili mali kmetje z zaposlitvijo izven kmetij že od šestdesetih let prejšnje-
ga stoletja v boljšem položaju kot večji. Njegov argument je bil, da doho-
dek iz zaposlitve poleg dela na kmetiji kmetom z manjšimi zemljišči omo-
goča boljši življenjski standard v primerjavi s kmeti z večjimi zemljišči, ki
so zahtevala več časa za obdelavo in zato onemogočala pridobivanje doda-
tnih prihodkov iz zaposlitve izven kmetije.
Če pogledamo vse dejavnosti integriranega kmečkega gospodarstva
v socialistični Sloveniji po sektorjih (primarni, sekundarni in terciarni)
in če primerjamo rezultate raziskav uradnih statističnih podatkov s pri-
povedmi sogovornikov in sogovornic, dobimo naslednjo sliko.
V primarnem sektorju je bila prisotna povečana intenzivnost kme-
tijstva s pridelavo hmelja, krompirja, pšenice, ajde, koruze, korenja, sola-
te, fižola, jagod in malin. Delo v obliki dninarskega dela v kmetijstvu in
dolgotrajnejše pomožno delo na večjih kmetijah se je opravljalo na držav-
nih kmetijah z zaposlenimi delavci. Intenzifikacija živinoreje je bila priso-
tna v obliki govedoreje, prašičjereje, konjereje, reje kokoši, ovc, koz, zajcev
in oslov. Večina sogovornikov in sogovornic je poudarila, da so presežke
233
zaposlitve v industriji se je v tem času uveljavila kot najpriljubljenejša ob-
lika IKE. K takemu sklepu nas napeljujejo tudi raziskave iz tistih časov, ki
so se ukvarjale s problemom »polproletariata«, za katerega so celo trdili,
da so od njega odvisne cele industrijske panoge. Zelo malo podatkov smo
našli o obrti, ki se po obsegu in pomembnosti z zaposlitvijo v tovarnah ali
rudnikih po priljubljenosti ni mogla primerjati.
Prav tako smo zelo malo podatkov našli o terciarni dejavnosti, npr.
o prevozih, gostinstvu in drugih storitvah. V glavnem gre za omembe pri
Klemenčičevih raziskavah. Čeprav se v tistem času turizem vse bolj uvelja-
vlja kot perspektivna gospodarska panoga, v primerih koprske in izolske
občine ni bilo najti dokazov o njegovi povezavi z ruralnimi gospodinjstvi.
Obdobje 1965–1991
Rezultati najine raziskave o integrirani kmečki ekonomiji v socialistični
Sloveniji, ki temeljijo na kombinaciji pisnih in ustnih virov ter tudi kvan-
titativnega in kvalitativnega pristopa, nakazujejo, da pripovedi sogovor-
nikov in sogovornic močno sovpadajo s splošnim trendom slovenskega
kmečkega gospodarstva v dveh pomembnih vidikih. V približno treh če-
trtinah intervjujev se vsaj en član družine pojavlja kot zaposlen v tovar-
ni, prav tako pa je mogoče pritrditi sogovornikovi pripovedi o tem, da so
bili mali kmetje z zaposlitvijo izven kmetij že od šestdesetih let prejšnje-
ga stoletja v boljšem položaju kot večji. Njegov argument je bil, da doho-
dek iz zaposlitve poleg dela na kmetiji kmetom z manjšimi zemljišči omo-
goča boljši življenjski standard v primerjavi s kmeti z večjimi zemljišči, ki
so zahtevala več časa za obdelavo in zato onemogočala pridobivanje doda-
tnih prihodkov iz zaposlitve izven kmetije.
Če pogledamo vse dejavnosti integriranega kmečkega gospodarstva
v socialistični Sloveniji po sektorjih (primarni, sekundarni in terciarni)
in če primerjamo rezultate raziskav uradnih statističnih podatkov s pri-
povedmi sogovornikov in sogovornic, dobimo naslednjo sliko.
V primarnem sektorju je bila prisotna povečana intenzivnost kme-
tijstva s pridelavo hmelja, krompirja, pšenice, ajde, koruze, korenja, sola-
te, fižola, jagod in malin. Delo v obliki dninarskega dela v kmetijstvu in
dolgotrajnejše pomožno delo na večjih kmetijah se je opravljalo na držav-
nih kmetijah z zaposlenimi delavci. Intenzifikacija živinoreje je bila priso-
tna v obliki govedoreje, prašičjereje, konjereje, reje kokoši, ovc, koz, zajcev
in oslov. Večina sogovornikov in sogovornic je poudarila, da so presežke
233
