Page 11 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 11
Ladjedelništvo v preteklosti Pirana
(14.–20. stoletje)
Ladjedelništvo je gotovo ena naj starejših gospodarskih panog na naši
obali. Ljudje so pluli že v zgodnji dobi svojega razvoja. Zato je gotovo, da
so že tedaj sekali hrastov les iz obširnih istrskih gozdov za potrebe ljudi,
ki so tu izdelovali svoja primitivna plovila, kasneje svoje barke na vesla
in svoje jadrnice. Iz antike imamo opise ladij, ki so plule ob istrski obali.
Tako imenovane »liburne« so bile hitre ladje, primerne med drugim tudi
za piratske podvige. Vendar v nobenem primeru ne vemo, kje so bile gra-
jene. Verjetno je igral precejšnjo vlogo v ladjedelništvu stari Trst, še večjo
pa stara Liburnija, ki je dala omenjenim tipom ladij svoje ime.
Pričakovali bi, da obstaja o ladjedelništvu več virov vsaj v srednjem
veku. Prav tako bi pričakovali. da so naša mesta uredila vprašanje ladje-
delcev v svojih statutih, kakor so poskušala urediti vprašanja obrtnikov.
Vendar ni tako. Zaman iščemo v statutih Kopra in Izole besede o ladje-
delnicah in ladjedelcih. Statuti so pisani, kakor da bi te dejavnosti in teh
poklicev v obeh mestih sploh ne bilo. Zaman bi ladjedelnico in ladjedel-
ce iskali tudi v piranskih statutih, če se ne bi zgodilo nekaj, kar je občino
očitno motilo pri delu. Deseto poglavje osme knjige statutov iz leta 1307
pravi dobesedno:
»Ukazujemo, da nobena oseba ne sme popravljati ali na novo graditi
bark ali kaičev, ali privezovati ladje pri občinski loži. Kdor ne bi
upošteval [omenjenega ukaza] naj plača občini 40 soldov.«1
Iz omenjenega ukaza sledi naslednje: stara piranska ladjedelnica je
stala na zahodnem delu notranjega zaliva na prostoru med občinsko pa-
lačo, ki je bila grajena leta 1291, in ložo, ki je bila grajena leta 1301. Prostor
je dokaj majhen, saj približno ustreza prostoru med sedanjo občinsko pa-
lačo in kavarno galerijo. To pomeni, da je z gradnjo omenjenih palač ladje-
delnica s svojim ropotom motila birokratsko delo podestata in občinskih
uradnikov, ki so delali v obeh palačah. Zaradi tega omenjena prepoved.
Če bi te prepovedi ne bilo, bi tudi za Piran ne mogli zvedeti lokacije prve
ladjedelnice. Verjetno pa se ladjedelci niso kdo ve kako menili za to pre-
poved, kajti statuti iz leta 1332 jo skoraj dobesedno ponavljajo. Prepoved
1 PAK, Piran, Statuta comunitatis Pirani 1307, Lib 8. cap. 10 fo 54.
11
(14.–20. stoletje)
Ladjedelništvo je gotovo ena naj starejših gospodarskih panog na naši
obali. Ljudje so pluli že v zgodnji dobi svojega razvoja. Zato je gotovo, da
so že tedaj sekali hrastov les iz obširnih istrskih gozdov za potrebe ljudi,
ki so tu izdelovali svoja primitivna plovila, kasneje svoje barke na vesla
in svoje jadrnice. Iz antike imamo opise ladij, ki so plule ob istrski obali.
Tako imenovane »liburne« so bile hitre ladje, primerne med drugim tudi
za piratske podvige. Vendar v nobenem primeru ne vemo, kje so bile gra-
jene. Verjetno je igral precejšnjo vlogo v ladjedelništvu stari Trst, še večjo
pa stara Liburnija, ki je dala omenjenim tipom ladij svoje ime.
Pričakovali bi, da obstaja o ladjedelništvu več virov vsaj v srednjem
veku. Prav tako bi pričakovali. da so naša mesta uredila vprašanje ladje-
delcev v svojih statutih, kakor so poskušala urediti vprašanja obrtnikov.
Vendar ni tako. Zaman iščemo v statutih Kopra in Izole besede o ladje-
delnicah in ladjedelcih. Statuti so pisani, kakor da bi te dejavnosti in teh
poklicev v obeh mestih sploh ne bilo. Zaman bi ladjedelnico in ladjedel-
ce iskali tudi v piranskih statutih, če se ne bi zgodilo nekaj, kar je občino
očitno motilo pri delu. Deseto poglavje osme knjige statutov iz leta 1307
pravi dobesedno:
»Ukazujemo, da nobena oseba ne sme popravljati ali na novo graditi
bark ali kaičev, ali privezovati ladje pri občinski loži. Kdor ne bi
upošteval [omenjenega ukaza] naj plača občini 40 soldov.«1
Iz omenjenega ukaza sledi naslednje: stara piranska ladjedelnica je
stala na zahodnem delu notranjega zaliva na prostoru med občinsko pa-
lačo, ki je bila grajena leta 1291, in ložo, ki je bila grajena leta 1301. Prostor
je dokaj majhen, saj približno ustreza prostoru med sedanjo občinsko pa-
lačo in kavarno galerijo. To pomeni, da je z gradnjo omenjenih palač ladje-
delnica s svojim ropotom motila birokratsko delo podestata in občinskih
uradnikov, ki so delali v obeh palačah. Zaradi tega omenjena prepoved.
Če bi te prepovedi ne bilo, bi tudi za Piran ne mogli zvedeti lokacije prve
ladjedelnice. Verjetno pa se ladjedelci niso kdo ve kako menili za to pre-
poved, kajti statuti iz leta 1332 jo skoraj dobesedno ponavljajo. Prepoved
1 PAK, Piran, Statuta comunitatis Pirani 1307, Lib 8. cap. 10 fo 54.
11
