Page 16 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 16
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
njo ribiških bark ter manjših in srednje velikih obalnih transportnih la-
dij. Po ustnem izročilu naj bi se preselitev dokončala leta 1870. Ker pa so
zgradbe na prostoru ladjedelnice v Marčani starejše, je na mestu domne-
va, da se je selitev izvršila vsaj deset let prej.8
V devetdesetih letih 19. stoletja je Furegonijevemu zgledu sledi-
la tista veja družine Apollonio, ki je imela ladjedelnico med Osrednjimi
in Dolfinovimi vrati. Tudi ta predel je občina potrebovala za stanovanj-
sko gradnjo. Torej je bila tudi ta ladjedelnica v napoto urbanemu razvo-
ju mesta. Zato se je tedanji lastnik odločil preseliti svoje podjetje v bliži-
no Furegonijevega. Pod Bernardinom je kupil kos obale in sezidal drugo
– za tedanje pojme – moderno ladjedelnico na tem področju. Ladjedelnica
na severni obali Punte bi se sicer lahko nemoteno razvijala, toda konku-
renca obeh modernih ladjedelnic pod Bernardinom je postala tako huda,
da je lastniki ne bi mogli zdržati brez temeljitih posegov tako v objek-
te same kakor v način proizvodnje. Izkazalo se je, da bi bili ti posegi ve-
liko dražji kot novogradnja. Zato so se odločili kupiti še tretji del obale
pod Bernardinom in tudi svojo ladjedelnico preseliti tja. To se je zgodilo v
prvem desetletju tega stoletja.9
Tako so nastale v razmahu pol stoletja na istem področju tri ladjedel-
nice, od katerih je prva pripadala grofovski veji družine Furegoni, druga
in tretja pa dvema vejama družine Apollonio.
Treba je poudariti, da so bile vse tri skoraj popolnoma zasedene z na-
ročili domačinov in domačih dejavnosti. Vse tri so gradile in popravljale
ladje. Zaposlene so bile v glavnem s tremi tipi proizvodnje:
– v prvi vrsti so gradile transportne ladje tipa trabakula in brace-
ra s pripadajočimi kaiči. Nosilnost so računali na vagone. Ladje
obeh tipov so imele silno različne velikosti, kajti njihova pro-
stornina je znašala dva do pet vagonov;
– drugi tip ladje je bil bankin s prostornino od enega do dva va-
gona. Ta tip ladij so gradili v glavnem za potrebe solin. Imele
so v glavnem en jambor in latinsko jadro. V redkih primerih so
gradili tudi dvojamborne baritine z dvema latinskima jadroma.
Tudi večji barkini so bili namenjeni prevozu soli;
– tretji tip proizvodnje je bila proizvodnja ribiških bark. Na tem
področju so se v poslednjih 120 letih uveljavili predvsem nasled-
8 Ljudsko izročilo.
9 Ljudsko izročilo.
16
njo ribiških bark ter manjših in srednje velikih obalnih transportnih la-
dij. Po ustnem izročilu naj bi se preselitev dokončala leta 1870. Ker pa so
zgradbe na prostoru ladjedelnice v Marčani starejše, je na mestu domne-
va, da se je selitev izvršila vsaj deset let prej.8
V devetdesetih letih 19. stoletja je Furegonijevemu zgledu sledi-
la tista veja družine Apollonio, ki je imela ladjedelnico med Osrednjimi
in Dolfinovimi vrati. Tudi ta predel je občina potrebovala za stanovanj-
sko gradnjo. Torej je bila tudi ta ladjedelnica v napoto urbanemu razvo-
ju mesta. Zato se je tedanji lastnik odločil preseliti svoje podjetje v bliži-
no Furegonijevega. Pod Bernardinom je kupil kos obale in sezidal drugo
– za tedanje pojme – moderno ladjedelnico na tem področju. Ladjedelnica
na severni obali Punte bi se sicer lahko nemoteno razvijala, toda konku-
renca obeh modernih ladjedelnic pod Bernardinom je postala tako huda,
da je lastniki ne bi mogli zdržati brez temeljitih posegov tako v objek-
te same kakor v način proizvodnje. Izkazalo se je, da bi bili ti posegi ve-
liko dražji kot novogradnja. Zato so se odločili kupiti še tretji del obale
pod Bernardinom in tudi svojo ladjedelnico preseliti tja. To se je zgodilo v
prvem desetletju tega stoletja.9
Tako so nastale v razmahu pol stoletja na istem področju tri ladjedel-
nice, od katerih je prva pripadala grofovski veji družine Furegoni, druga
in tretja pa dvema vejama družine Apollonio.
Treba je poudariti, da so bile vse tri skoraj popolnoma zasedene z na-
ročili domačinov in domačih dejavnosti. Vse tri so gradile in popravljale
ladje. Zaposlene so bile v glavnem s tremi tipi proizvodnje:
– v prvi vrsti so gradile transportne ladje tipa trabakula in brace-
ra s pripadajočimi kaiči. Nosilnost so računali na vagone. Ladje
obeh tipov so imele silno različne velikosti, kajti njihova pro-
stornina je znašala dva do pet vagonov;
– drugi tip ladje je bil bankin s prostornino od enega do dva va-
gona. Ta tip ladij so gradili v glavnem za potrebe solin. Imele
so v glavnem en jambor in latinsko jadro. V redkih primerih so
gradili tudi dvojamborne baritine z dvema latinskima jadroma.
Tudi večji barkini so bili namenjeni prevozu soli;
– tretji tip proizvodnje je bila proizvodnja ribiških bark. Na tem
področju so se v poslednjih 120 letih uveljavili predvsem nasled-
8 Ljudsko izročilo.
9 Ljudsko izročilo.
16
