Page 180 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 180
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
ralo od leta 1841 do vojne skupno 342, kar pomeni povprečno nekaj več
kot pet na leto, kar za tiste čase in pogoje ni malo.
Mnoge od diplomiranih navtikov lahko po drugih virih spremljamo
tudi v kasnejšem življenju. Med njimi sta kapitana dolge plovbe Albert
Sirk in Ivan Jožef Marušič. Za prvega nam kraj rojstva ni znan, drugi pa
je bil rojen v Mirnu pri Gorici. Marušič je plul za avstrijski Lloyd celih 35
let. Na mirenskem pokopališču mu je uprava Lloyd a postavila lep spo-
menik z doprsnim kipom iz belega marmorja. Albert Sirk je bil večkrat
odlikovan. Prvič ga je leta 1859 odlikoval tuniški bej za nesebično pomoč
pri reševanju neke težko havarirane tuniške ladje. 24. maja ga je odliko-
vala dunajska vlada za pomoč pri reševanju prebivalcev neke goreče hiše
v Grnju. Tretjič tj. leta 1871 sta ga odlikovali hkrati italijanska in avstrij-
ska vlada. Kot poveljnik Lloydove ladje »Oriente« je namreč rešil posadko
italijanske ladje »San Pietro« ob priliki brodoloma pri Reki (27. decembra
1869). Obrazložitvi obeh vlad poudarjata strašno burjo, ki je tedaj div-
jala v Kvarnerskem zalivu. Sirku in Marušiču sledijo pri Lloydu še Just
Žnidaršič, Ivan Vesel, Jakob Rupel, Silvij Rubež, Bernard Bednare, Ernest
Khon, Pavel Winter in Karlo Rebec, vsi iz Trsta; dalje Jožef Costanzo
iz Čedelj, Edvard Muha iz Romansa, Blaž Kobal iz Kopra, Aleksander
Marinšek, Franc Ulčigraj iz Izole, Oskar Ličen iz Tržiča, Jožef Guttman iz
Gorice in grof Enej Panigaj iz Goriških Brd. Prav tako so bili zaposleni pri
Lloydu tudi drugi slovenski navtiki. Tako na primer Herman Turek, ki je
bil gradbeni adjunkt pri vseh ladijskih gradnjah med leti 1902 in 1908. Pri
Lloydovi sekciji za svetilnike je delal kapitan dolge plovbe Maksimiljan
Zajc (1902-1912). Leta 1913 je Zajc napredoval v navtičnega adjunkta pri is-
toimenski sekciji Lloyda. V tehnični sekciji je deloval kapitan dolge plov-
be Ivan Nardin kot tehnični inšpektor (1888-1903). In končno je na uradu
za ekspedicijo tovora deloval med leti 1876 in 1879 kapitan dolge plovbe
Rudolf Zajc.
Veliko daljši bi bil verjetno seznam naših navtikov, zaposlenih pri
drugih pomorskih družbah v Trstu in v ostalih jadranskih pristaniščih.
Žal so viri, v kolikor so ohranjeni, nedostopni. Sodeč po dolgi vrsti opra-
vljenih izpitov za poročnike in kapitane dolge plovbe pri uradnih organih,
ki jih je imenovala pomorska vlada, ki nam je na voljo v letopisih, lahko
rečemo, da so se naši navtiki, ki so diplomirali na tržaški pomorski šoli,
dobro plasirali. Po doslej raziskanih virih, je samo med leti 1859 in 1910
opravilo izpit za poročnika dolge plovbe trideset naših navtikov tržaške
šole. Prav tako navajajo seznami devetindvajset kapitanskih izpitov. Te
180
ralo od leta 1841 do vojne skupno 342, kar pomeni povprečno nekaj več
kot pet na leto, kar za tiste čase in pogoje ni malo.
Mnoge od diplomiranih navtikov lahko po drugih virih spremljamo
tudi v kasnejšem življenju. Med njimi sta kapitana dolge plovbe Albert
Sirk in Ivan Jožef Marušič. Za prvega nam kraj rojstva ni znan, drugi pa
je bil rojen v Mirnu pri Gorici. Marušič je plul za avstrijski Lloyd celih 35
let. Na mirenskem pokopališču mu je uprava Lloyd a postavila lep spo-
menik z doprsnim kipom iz belega marmorja. Albert Sirk je bil večkrat
odlikovan. Prvič ga je leta 1859 odlikoval tuniški bej za nesebično pomoč
pri reševanju neke težko havarirane tuniške ladje. 24. maja ga je odliko-
vala dunajska vlada za pomoč pri reševanju prebivalcev neke goreče hiše
v Grnju. Tretjič tj. leta 1871 sta ga odlikovali hkrati italijanska in avstrij-
ska vlada. Kot poveljnik Lloydove ladje »Oriente« je namreč rešil posadko
italijanske ladje »San Pietro« ob priliki brodoloma pri Reki (27. decembra
1869). Obrazložitvi obeh vlad poudarjata strašno burjo, ki je tedaj div-
jala v Kvarnerskem zalivu. Sirku in Marušiču sledijo pri Lloydu še Just
Žnidaršič, Ivan Vesel, Jakob Rupel, Silvij Rubež, Bernard Bednare, Ernest
Khon, Pavel Winter in Karlo Rebec, vsi iz Trsta; dalje Jožef Costanzo
iz Čedelj, Edvard Muha iz Romansa, Blaž Kobal iz Kopra, Aleksander
Marinšek, Franc Ulčigraj iz Izole, Oskar Ličen iz Tržiča, Jožef Guttman iz
Gorice in grof Enej Panigaj iz Goriških Brd. Prav tako so bili zaposleni pri
Lloydu tudi drugi slovenski navtiki. Tako na primer Herman Turek, ki je
bil gradbeni adjunkt pri vseh ladijskih gradnjah med leti 1902 in 1908. Pri
Lloydovi sekciji za svetilnike je delal kapitan dolge plovbe Maksimiljan
Zajc (1902-1912). Leta 1913 je Zajc napredoval v navtičnega adjunkta pri is-
toimenski sekciji Lloyda. V tehnični sekciji je deloval kapitan dolge plov-
be Ivan Nardin kot tehnični inšpektor (1888-1903). In končno je na uradu
za ekspedicijo tovora deloval med leti 1876 in 1879 kapitan dolge plovbe
Rudolf Zajc.
Veliko daljši bi bil verjetno seznam naših navtikov, zaposlenih pri
drugih pomorskih družbah v Trstu in v ostalih jadranskih pristaniščih.
Žal so viri, v kolikor so ohranjeni, nedostopni. Sodeč po dolgi vrsti opra-
vljenih izpitov za poročnike in kapitane dolge plovbe pri uradnih organih,
ki jih je imenovala pomorska vlada, ki nam je na voljo v letopisih, lahko
rečemo, da so se naši navtiki, ki so diplomirali na tržaški pomorski šoli,
dobro plasirali. Po doslej raziskanih virih, je samo med leti 1859 in 1910
opravilo izpit za poročnika dolge plovbe trideset naših navtikov tržaške
šole. Prav tako navajajo seznami devetindvajset kapitanskih izpitov. Te
180
