Page 182 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 182
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Redni strojni oddelek pomorske šole je dal štiriindvajset strojnikov
in sicer tri v štiridesetih letih (Anton Perne in Dominik Suša iz Trsta ter
Anton Lavenja iz Bovca), dvajset v sedemdesetih in enega v osemdese-
tih letih 19. stol. (Viljem Bobek). Lloydovi anali omenjajo med leti 1855 in
1913 okrog osemdeset slovenskih strojnikov. Med njimi pa ni niti enega
od diplomiranih na tržaški šoli. Kakor se čudno vidi, se naši diplomirani
strojniki ne omenjajo več med znanimi pomorščaki.
Vse drugače je z ladjedelci konstruktorji. Redno šolo in redne (iz-
popolnjevalne) tečaje je opravilo do leta 1889 šestnajst slovenskih dija-
kov. Med njimi so Andrej Šonc, Anton Škrlavaj, Maksimilijan Podgornik
in Emil Mak, vsi iz Trsta, ter Franc Mozetič iz Solkana, Julij Grauner iz
Gorice in Henrik Tušak iz Ljubljane. Vsi ti so dobili zaposlitev v ladjedelni-
cah v Trstu in v Kopru ali kot tehnični risarji. Od ostalih se omenja samo
še Henrik Štolia, o katerem bo še govora.
Višji tečaj za ladjedelske konstruktorje je opravilo pet slovenskih
študentov. Kronološko so si sledili: Izidor Vauhnik iz Trsta (1857), Viktor
Lučavnik sin Horacija iz Londona (1858), Jožef Nemec iz Trsta (1858),
Vogrič Ivan iz Kopra (1859) in Grmovnik Jožef iz Trsta (1860). Vogrič in
Grmovnik se kasneje v znanih virih ne omenjata več. Vauhnik in Nemec
pa sta našla zaposlitev pri Lloydu, kasneje pa pri Pomorski vladi. Najbolj
znan med njimi pa je bil Lučavnik, ki se je podal na univerzo in se najka-
sneje leta 1881 vrnil na tržaško pomorsko šolo kot redni profesor. Poučeval
je elemente ladijske konstrukcije in osnove gradbenega risanja. Na šoli je
bil nepretrgoma do leta 1897. Znan je bil tudi kot strokovni pisatelj.
Na rednih tečajih za pomorske astronomce je diplomiral en sam slo-
venski dijak in to že omenjeni Vauhnik (1856), ki je leta 1855 dovršil tudi
redno navtično šolo poleg že prej omenjene šole za ladijske konstruktorje.
Štirje slovenski študentje pa so opravili višji tečaj za pomorske astrono-
me. Prvi je bil kapitan dolge plovbe Edvard Mohorčič iz Innsbrucka (1857).
Sledijo Peter Jelen iz Doberdoba, Jožef Lovrenčič iz Koprive na Krasu in
nam že znani Jožef Nemec iz Vrtojbe, ki so tečaj dovršili leta 1859.
Vsekakor najbolj znan učenec tržaške pomorske šole je bil Henrik
Štolfa, o katerem je »Informator« že pisal. Leta 1862 je dovršil redno nav-
tično šolo in leta 1863 redno šolo za ladijske konstruktorje. Po študiju na
univerzi in nekajletnem potovanju po Evropi, se je zaposlil v Lloydovem
arsenalu v Trstu, kjer je z leti postal glavni ladijski konstruktor in prevzel
težko, a hvaležno nalogo modernizacije Lloydove trgovske flote.
182
Redni strojni oddelek pomorske šole je dal štiriindvajset strojnikov
in sicer tri v štiridesetih letih (Anton Perne in Dominik Suša iz Trsta ter
Anton Lavenja iz Bovca), dvajset v sedemdesetih in enega v osemdese-
tih letih 19. stol. (Viljem Bobek). Lloydovi anali omenjajo med leti 1855 in
1913 okrog osemdeset slovenskih strojnikov. Med njimi pa ni niti enega
od diplomiranih na tržaški šoli. Kakor se čudno vidi, se naši diplomirani
strojniki ne omenjajo več med znanimi pomorščaki.
Vse drugače je z ladjedelci konstruktorji. Redno šolo in redne (iz-
popolnjevalne) tečaje je opravilo do leta 1889 šestnajst slovenskih dija-
kov. Med njimi so Andrej Šonc, Anton Škrlavaj, Maksimilijan Podgornik
in Emil Mak, vsi iz Trsta, ter Franc Mozetič iz Solkana, Julij Grauner iz
Gorice in Henrik Tušak iz Ljubljane. Vsi ti so dobili zaposlitev v ladjedelni-
cah v Trstu in v Kopru ali kot tehnični risarji. Od ostalih se omenja samo
še Henrik Štolia, o katerem bo še govora.
Višji tečaj za ladjedelske konstruktorje je opravilo pet slovenskih
študentov. Kronološko so si sledili: Izidor Vauhnik iz Trsta (1857), Viktor
Lučavnik sin Horacija iz Londona (1858), Jožef Nemec iz Trsta (1858),
Vogrič Ivan iz Kopra (1859) in Grmovnik Jožef iz Trsta (1860). Vogrič in
Grmovnik se kasneje v znanih virih ne omenjata več. Vauhnik in Nemec
pa sta našla zaposlitev pri Lloydu, kasneje pa pri Pomorski vladi. Najbolj
znan med njimi pa je bil Lučavnik, ki se je podal na univerzo in se najka-
sneje leta 1881 vrnil na tržaško pomorsko šolo kot redni profesor. Poučeval
je elemente ladijske konstrukcije in osnove gradbenega risanja. Na šoli je
bil nepretrgoma do leta 1897. Znan je bil tudi kot strokovni pisatelj.
Na rednih tečajih za pomorske astronomce je diplomiral en sam slo-
venski dijak in to že omenjeni Vauhnik (1856), ki je leta 1855 dovršil tudi
redno navtično šolo poleg že prej omenjene šole za ladijske konstruktorje.
Štirje slovenski študentje pa so opravili višji tečaj za pomorske astrono-
me. Prvi je bil kapitan dolge plovbe Edvard Mohorčič iz Innsbrucka (1857).
Sledijo Peter Jelen iz Doberdoba, Jožef Lovrenčič iz Koprive na Krasu in
nam že znani Jožef Nemec iz Vrtojbe, ki so tečaj dovršili leta 1859.
Vsekakor najbolj znan učenec tržaške pomorske šole je bil Henrik
Štolfa, o katerem je »Informator« že pisal. Leta 1862 je dovršil redno nav-
tično šolo in leta 1863 redno šolo za ladijske konstruktorje. Po študiju na
univerzi in nekajletnem potovanju po Evropi, se je zaposlil v Lloydovem
arsenalu v Trstu, kjer je z leti postal glavni ladijski konstruktor in prevzel
težko, a hvaležno nalogo modernizacije Lloydove trgovske flote.
182
