Page 185 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 185
Maribor – mesto pomorščakov (1821–1945)
Imamo vso pravico reči, da smo v povojni dobi naredili na proučevanju
in poznavanju naše zgodovine več kot je bilo storjenega ves prejšnji čas.
V proučevanje smo vnesli nove aspekte, prišli do novih dognanj, dobili
smo nove poglede na zgodovinska dogajanja. Seveda nismo dognali vse-
ga. In prav je tako, saj bi drugače naši zanamci ne imeli kaj početi. Torej
novi aspekti in novi pogledi. Na en tak aspekt iz zgodovine Maribora, ki
ga še ni nihče obravnaval, bi rad opozoril naše zgodovinarje, tj. na delež
južno-štajerske prestolnice v kadrovski zgodovini vojnega in trgovskega
pomorstva.
Ljubljana, Maribor, Celovec, Graz, Celje, Beljak, Kranj, Škofja Loka,
Brežice, to so mesta, ki so dala v pomorstvo veliko število ljudi. Zaradi
svoje lege ob magistralnih cestah so še toliko bolj zanimiva, kakor si tre-
nutno lahko mislimo. Med njimi je morda Maribor zaradi ne prevelikega
števila prebivalcev, zaradi prometa in kasneje zaradi razvijajoče se indu-
strije, najzanimivejši. Vendar začetkov njegovega kadrovskega udejstvo-
vanja v mornariških vrstah ne pogojuje niti eden od omenjenih faktorjev,
ampak mariborska policija, ki se je hotela rešiti mladostnih prestopnikov,
pri čemer so jo neredko podprli tudi starši prizadetih. Tako je, da pride-
mo naravnost v problem, mariborska policija do leta 1825 poslala v mor-
narico vsaj 15 mladincev, ki so jih furmani v spremstvu žandarja prepelja-
li v Trst. Sedem takšnih mladincev se pojavi že naslednje leto. Med njimi
je bil tudi kasnejši nadporočnik mornariškega topništva Tomaž Vračko.1
Leta 1828 so žandarji pripeljali do Trsta še 5 prestopnikov.2 Prvi znani
mariborski kader v avstrijski vojni mornarici je bil torej sestavljen iz 27
mladinskih prestopnikov, med katerimi se je le eden razvil v podoficirja
in nato v oficirja. Vse omenjene je mornarica »prepričala«, da so se »pro-
stovoljno« prijavili za 16 let službovanja.
Omeniti je treba, da se ti fantje v mornarici niso slabo obnesli. Bodi
na ladjah kot pravi mornarji, ali v trdnjavah kot pomorska pehota in ar-
tilerija, so odlično opravljali svojo dolžnost. Za svojo službo so prejema-
li za tiste čase precej visoko plačo. Kar pa je zelo važno, po nekaj letih so
se vračali v Maribor na krajše dopuste in tam so prepričali tudi prve res-
1 Prim. Pahor 1979; ÖStA, KA, »Qualificationsliste 255/6320« [glede Vračka]. Vsi
originalni viri, ki jih navajam v tem spisu glede avstrijske vojne mornarice so v Voj-
nem arhivu na Dunaju. Navajam jih skrajšano. Na koncu prim. seznam kratic.
2 Ibid., str. 10.
185
Imamo vso pravico reči, da smo v povojni dobi naredili na proučevanju
in poznavanju naše zgodovine več kot je bilo storjenega ves prejšnji čas.
V proučevanje smo vnesli nove aspekte, prišli do novih dognanj, dobili
smo nove poglede na zgodovinska dogajanja. Seveda nismo dognali vse-
ga. In prav je tako, saj bi drugače naši zanamci ne imeli kaj početi. Torej
novi aspekti in novi pogledi. Na en tak aspekt iz zgodovine Maribora, ki
ga še ni nihče obravnaval, bi rad opozoril naše zgodovinarje, tj. na delež
južno-štajerske prestolnice v kadrovski zgodovini vojnega in trgovskega
pomorstva.
Ljubljana, Maribor, Celovec, Graz, Celje, Beljak, Kranj, Škofja Loka,
Brežice, to so mesta, ki so dala v pomorstvo veliko število ljudi. Zaradi
svoje lege ob magistralnih cestah so še toliko bolj zanimiva, kakor si tre-
nutno lahko mislimo. Med njimi je morda Maribor zaradi ne prevelikega
števila prebivalcev, zaradi prometa in kasneje zaradi razvijajoče se indu-
strije, najzanimivejši. Vendar začetkov njegovega kadrovskega udejstvo-
vanja v mornariških vrstah ne pogojuje niti eden od omenjenih faktorjev,
ampak mariborska policija, ki se je hotela rešiti mladostnih prestopnikov,
pri čemer so jo neredko podprli tudi starši prizadetih. Tako je, da pride-
mo naravnost v problem, mariborska policija do leta 1825 poslala v mor-
narico vsaj 15 mladincev, ki so jih furmani v spremstvu žandarja prepelja-
li v Trst. Sedem takšnih mladincev se pojavi že naslednje leto. Med njimi
je bil tudi kasnejši nadporočnik mornariškega topništva Tomaž Vračko.1
Leta 1828 so žandarji pripeljali do Trsta še 5 prestopnikov.2 Prvi znani
mariborski kader v avstrijski vojni mornarici je bil torej sestavljen iz 27
mladinskih prestopnikov, med katerimi se je le eden razvil v podoficirja
in nato v oficirja. Vse omenjene je mornarica »prepričala«, da so se »pro-
stovoljno« prijavili za 16 let službovanja.
Omeniti je treba, da se ti fantje v mornarici niso slabo obnesli. Bodi
na ladjah kot pravi mornarji, ali v trdnjavah kot pomorska pehota in ar-
tilerija, so odlično opravljali svojo dolžnost. Za svojo službo so prejema-
li za tiste čase precej visoko plačo. Kar pa je zelo važno, po nekaj letih so
se vračali v Maribor na krajše dopuste in tam so prepričali tudi prve res-
1 Prim. Pahor 1979; ÖStA, KA, »Qualificationsliste 255/6320« [glede Vračka]. Vsi
originalni viri, ki jih navajam v tem spisu glede avstrijske vojne mornarice so v Voj-
nem arhivu na Dunaju. Navajam jih skrajšano. Na koncu prim. seznam kratic.
2 Ibid., str. 10.
185
