Page 192 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 192
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
lu.30 Opazen je razkorak med intendantskimi oz. komisarskimi uradniki.
Takemu stanju pa lahko sledimo po vsej Sloveniji.
Jasno je, da so bili potrebni tudi dušebrižni in strokovni oficirji in
uradniki. Iz Maribora jih je v tem času prišlo pet. Tu je v prvi vrsti zdrav-
nik, dr. Karl Flick, sicer rojen v Lipnici, pristojen pa v Maribor, ki se je pri-
javil leta 1887. Leta 1910 je bil upokojen kot zdravnik bojne ladje.31 Sledi
mornariški župnik dr. iur. Anton Pinter, ki se je prijavil leta 1902 in slu-
žil do konca prve svetovne vojne.32 Leta 1896 je stopil v službo vojnega
arsenala v Pulju inženir Karl Franc Pusswald, ki je leta 1899 napredoval
v ladjedelskega inženirja 3. reda.33 Leta 1891 je prišel v mornarico Peter
Evermann. Prijavil se je kot mornar z 12-letno službo, vendar je že leta
1895 napredoval med strojne risarje.34 Ivan Demmel je imel podobno ka-
riero. Leta 1884 je prišel v mornarico kot mladenič stroja. Dve leti kasne-
je je bil že strojni tehnik. Do leta 1891 je napredoval po podoficirski liniji.
Tedaj pa je postal vodja strojnega pogona (tedaj rang strokovnega kape-
tana).35 Vsega imamo torej 21 novih navtičnih in strokovnih oficirjev in
uradnikov. Za mesto kot je bil tedaj Maribor precej veliko število.
Malodane revolucionarna preobrazba se je v dobi Daublebskega iz-
vršila v slovenskem podoficirskem kadru. Medtem ko smo imeli v prvih
obdobjih največ podoficirskega kadra v mornariški izkrcevalni pehoti, v
tretjem obdobju pa v palubni stroki, ki je nekako logično nadaljevanje pe-
hote v mornarici. imamo v tej dobi največ strojnega kadra. To velja za
vso Slovenijo z izjemo sedanje Slovenske Istre. Posebej pa to velja za več-
ja mesta, kjer se je razvijala industrija. V Mariboru je to še posebej raz-
vidno. Medtem ko so od tu prišli ves čas Tegetthoffove administracije le
trije strojni podoficirji, jih je prišlo v času Daublebskega 18.36 Če prište-
30 ÖStA, KA, »Evidenzblätter der K. u. k. Marine Pensionirten 2/1/51 in Konduitliste
Verschiedene 2. ser. 41/3320.«
31 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 994.«
32 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1898.«
33 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1707.«
34 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
48/1198.«
35 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
39/954.«
36 ÖStA, KA, »Evidenz der K. u. k. Marine Patental Invaliden 4/147 [vodnik strojne
stroke Boštjan Ogrizek], Manschaftgrundsbuchblätter 1902–1918/1909–7/444
[nižji vodniki Alojz Erjavičnik], 228 m 238 [Anton Osirnik], 236 m 187 [Avgust
Maria Remm], 362 m 137 [naredniki: Hubert Tambour], 244 m 5 [Kari Schedi],
282 m 151 [Oton Franc Rudež-Baumgartner], 313 m 7 [Ivan Lazaruk], 330 m 292
192
lu.30 Opazen je razkorak med intendantskimi oz. komisarskimi uradniki.
Takemu stanju pa lahko sledimo po vsej Sloveniji.
Jasno je, da so bili potrebni tudi dušebrižni in strokovni oficirji in
uradniki. Iz Maribora jih je v tem času prišlo pet. Tu je v prvi vrsti zdrav-
nik, dr. Karl Flick, sicer rojen v Lipnici, pristojen pa v Maribor, ki se je pri-
javil leta 1887. Leta 1910 je bil upokojen kot zdravnik bojne ladje.31 Sledi
mornariški župnik dr. iur. Anton Pinter, ki se je prijavil leta 1902 in slu-
žil do konca prve svetovne vojne.32 Leta 1896 je stopil v službo vojnega
arsenala v Pulju inženir Karl Franc Pusswald, ki je leta 1899 napredoval
v ladjedelskega inženirja 3. reda.33 Leta 1891 je prišel v mornarico Peter
Evermann. Prijavil se je kot mornar z 12-letno službo, vendar je že leta
1895 napredoval med strojne risarje.34 Ivan Demmel je imel podobno ka-
riero. Leta 1884 je prišel v mornarico kot mladenič stroja. Dve leti kasne-
je je bil že strojni tehnik. Do leta 1891 je napredoval po podoficirski liniji.
Tedaj pa je postal vodja strojnega pogona (tedaj rang strokovnega kape-
tana).35 Vsega imamo torej 21 novih navtičnih in strokovnih oficirjev in
uradnikov. Za mesto kot je bil tedaj Maribor precej veliko število.
Malodane revolucionarna preobrazba se je v dobi Daublebskega iz-
vršila v slovenskem podoficirskem kadru. Medtem ko smo imeli v prvih
obdobjih največ podoficirskega kadra v mornariški izkrcevalni pehoti, v
tretjem obdobju pa v palubni stroki, ki je nekako logično nadaljevanje pe-
hote v mornarici. imamo v tej dobi največ strojnega kadra. To velja za
vso Slovenijo z izjemo sedanje Slovenske Istre. Posebej pa to velja za več-
ja mesta, kjer se je razvijala industrija. V Mariboru je to še posebej raz-
vidno. Medtem ko so od tu prišli ves čas Tegetthoffove administracije le
trije strojni podoficirji, jih je prišlo v času Daublebskega 18.36 Če prište-
30 ÖStA, KA, »Evidenzblätter der K. u. k. Marine Pensionirten 2/1/51 in Konduitliste
Verschiedene 2. ser. 41/3320.«
31 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 994.«
32 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1898.«
33 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1707.«
34 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
48/1198.«
35 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
39/954.«
36 ÖStA, KA, »Evidenz der K. u. k. Marine Patental Invaliden 4/147 [vodnik strojne
stroke Boštjan Ogrizek], Manschaftgrundsbuchblätter 1902–1918/1909–7/444
[nižji vodniki Alojz Erjavičnik], 228 m 238 [Anton Osirnik], 236 m 187 [Avgust
Maria Remm], 362 m 137 [naredniki: Hubert Tambour], 244 m 5 [Kari Schedi],
282 m 151 [Oton Franc Rudež-Baumgartner], 313 m 7 [Ivan Lazaruk], 330 m 292
192
