Page 191 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 191
Maribor – mesto pomorščakov (1821–1945))
A tu je treba reči, da je začel tudi Maribor v tem času dajati odličen
oficirski kader. V letih administracije Daublebskega je odšlo v voinopo-
morsko akademijo na Reki 9 Mariborčanov. Trije so odnehali pred kon-
cem šolanja v glavnem zaradi bolezni.22 Med ostalimi pa srečamo dva ka-
snejša kontraadmirala tj. Konstantina Radeya23 in Pavla Pachnerja.24 Prvi
je napredoval leta 1916, drugega pa je avstrijska vlada s tem činom odli-
kovala leta 1919 skupaj z Benešem Milenkovičem iz Konjic. Sledijo trije
bodoči kapetani korvete. To so Anton Bastendorf, Artur Jettmar in nje-
gov brat Eberhard Henrik. Končno je tu še Anton Delago, ki je odšel v re-
zervo na stopnji kadeta po težki infekcijski bolezni, srečamo ga pa – pre-
cej kasneje – v trgovski mornarici. Iz mariborske gimnazije sta odšla v
mornarico dva aspiranta. Leta 1891 srečamo Antona Šprajca, pet let za
njim pa Kurta Reiserja. Oba sta dosegla čin poročnika bojne ladje. V istem
času je bilo sprejetih šest uradnikov intendanture prav tako iz Maribora.
Med njimi sta bila kasnejša višja mornariška komisarja (rang polkovni-
ka) Otmar Jožef von Franz25 in Franc Zorko.26 Dva, tj. Adolf Johan Jobst
in Franc von Ritter sta napredovala do stopnje mornariškega komisarja
1. reda, kar odgovarja rangu podpolkovnika oz. kapetana fregate.27 Peti
tj. Jožef Minarik je med prvo svetovno vojno napredoval do stopnje mor-
nariškega komisarja 2. reda (rang majorja).28 Zadnji je bil komisarski pri-
pravnik Rihard Stieger, ki pa je bil po enem letu odpuščen kot invalid.29
Leta 1900 se je v mornarico vrnil že imenovani Karl Baaz, to pot kot vojni
pisar. V istem položaju mu je leto dni kasneje sledil Jožef Vrečko, ki pa je
napredoval od navadnega delavca preko podoficirskih položajev v arsena-
22 ÖStA, KA, »Grundbuch der Marineakademie in Fiume [gre za Leona Dolkovskga
(1868), Vladimirja Ožbolta (1882) in Roberta von Gariboldija (1893)].«
23 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
185/4524.«
24 Bayer von Bayersburg 1959, 48; Almanach für die k. k. Kriegs-Marine 1918, 518.
Originalnih dokumentov o Pachnerju, razen prevedbe v čin kontraadmirala, ni-
sem našel. O njem je znano, da je med obema vojnama plul kot kapitan dolge plov-
be za različne družbe po svetu, med drugim tudi za Loyd.
25 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1362.«
26 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
223/5394.«
27 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
193/4711 in Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1338.«
28 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1346.«
29 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
228/5539.«
191
A tu je treba reči, da je začel tudi Maribor v tem času dajati odličen
oficirski kader. V letih administracije Daublebskega je odšlo v voinopo-
morsko akademijo na Reki 9 Mariborčanov. Trije so odnehali pred kon-
cem šolanja v glavnem zaradi bolezni.22 Med ostalimi pa srečamo dva ka-
snejša kontraadmirala tj. Konstantina Radeya23 in Pavla Pachnerja.24 Prvi
je napredoval leta 1916, drugega pa je avstrijska vlada s tem činom odli-
kovala leta 1919 skupaj z Benešem Milenkovičem iz Konjic. Sledijo trije
bodoči kapetani korvete. To so Anton Bastendorf, Artur Jettmar in nje-
gov brat Eberhard Henrik. Končno je tu še Anton Delago, ki je odšel v re-
zervo na stopnji kadeta po težki infekcijski bolezni, srečamo ga pa – pre-
cej kasneje – v trgovski mornarici. Iz mariborske gimnazije sta odšla v
mornarico dva aspiranta. Leta 1891 srečamo Antona Šprajca, pet let za
njim pa Kurta Reiserja. Oba sta dosegla čin poročnika bojne ladje. V istem
času je bilo sprejetih šest uradnikov intendanture prav tako iz Maribora.
Med njimi sta bila kasnejša višja mornariška komisarja (rang polkovni-
ka) Otmar Jožef von Franz25 in Franc Zorko.26 Dva, tj. Adolf Johan Jobst
in Franc von Ritter sta napredovala do stopnje mornariškega komisarja
1. reda, kar odgovarja rangu podpolkovnika oz. kapetana fregate.27 Peti
tj. Jožef Minarik je med prvo svetovno vojno napredoval do stopnje mor-
nariškega komisarja 2. reda (rang majorja).28 Zadnji je bil komisarski pri-
pravnik Rihard Stieger, ki pa je bil po enem letu odpuščen kot invalid.29
Leta 1900 se je v mornarico vrnil že imenovani Karl Baaz, to pot kot vojni
pisar. V istem položaju mu je leto dni kasneje sledil Jožef Vrečko, ki pa je
napredoval od navadnega delavca preko podoficirskih položajev v arsena-
22 ÖStA, KA, »Grundbuch der Marineakademie in Fiume [gre za Leona Dolkovskga
(1868), Vladimirja Ožbolta (1882) in Roberta von Gariboldija (1893)].«
23 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
185/4524.«
24 Bayer von Bayersburg 1959, 48; Almanach für die k. k. Kriegs-Marine 1918, 518.
Originalnih dokumentov o Pachnerju, razen prevedbe v čin kontraadmirala, ni-
sem našel. O njem je znano, da je med obema vojnama plul kot kapitan dolge plov-
be za različne družbe po svetu, med drugim tudi za Loyd.
25 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1362.«
26 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
223/5394.«
27 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
193/4711 in Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1338.«
28 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1346.«
29 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
228/5539.«
191
