Page 187 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 187
Maribor – mesto pomorščakov (1821–1945))
nika bojne ladje, kasneje pa se je usmeril v pomorsko izkrcevalno peho-
to.7 Drugi je bil Andrej Ziller, ki je šolanje končal leta 1859. Leta 1873 je bil
povišan v poročnika bojne ladje, kmalu nato (1874) je umrl.8 Ostala dva
sta končala šolanje leta 1861 oz. 1862. Dalje od stopnje kadeta njunima
karierama ne moremo slediti.9 Sledijo štirje infanteristi, ki so se kasne-
je razvili v podoficirje in oficirje izkrcevalne pehote. Prvi je bil Ferdinand
Wenedikter, ki je prišel leta 1849 nekaj dni pred Lovrencem Ramutho.
Med blokado Benetk sta oba napredovala v podoficirja. Leta 1866 sta do-
bila poslednje čine. Ramutha je postal nadporočnik, Wenedikter pa kape-
tan 1. reda mornariške pehote, čez tri leta jima je sledil infanterist Leopold
Schmidi, ki je leta 1859 napredoval v podporočnika iste stroke.10 Četrti je
že imenovani La Motte. Med oficirje prištevamo še dva zdravnika in sicer
dr. Leopolda Forsterja, ki je bil rojen leta 1822 v Lovrencu na Pohorju, v
mornarico pa je odšel iz Maribora. Drugi je dr. Jurij Heilensperger, o kate-
rem nimamo podrobnejših podatkov.11 Naj omenim, da je dr. Forster leta
1859 dosegel čin zdravnika bojne ladje, kar odgovarja činu polkovnika.
Sem spada tudi Henrik Nagy, ki je začel kariero kot dnevni uradnik, leta
1866 pa napredoval v upravnega oficiala 1. reda. Služil je do leta 1890.12 V
Dahlerupovi administraciji imamo torej že 10 mariborskih mornariških
oficirjev in uradnikov. K tem pa moramo prišteti še Jožefa Prucknerja, ki
je začel kariero kot nižji mojster arsenala tj. v rangu strojnega podoficir-
ja. Leta 1866 se je kot tak zaposlil v puljskem arsenalu, leta 1898 pa je bil
upokojen kot višji inženir strojnega pogona, kar pomeni, da je med služ-
bovanjem študiral in postal odličen strojni inženir.13
Anali avstrijske vojne mornarice beležijo v tem času 16 mariborskih
podoficirjev. Razvrščeni so takole: 6 je bilo podoficirjev izkrcevalne peho-
7 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
120/2944.«
8 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
260/6451.«
9 ÖStA, KA, »Grundbuch der K. u. k. Marine Offiziere und Beamte 4/33 [kadet Fri-
derik Oton Scholley] in Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere
und Beamte 116/2857 [kadet Ivan Emil Kubin].«
10 ÖStA, KA, »Qualificationslisten 248/6128 [za Wenedikterja prim.], Grund-
buchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 715 [za Ramutho] in Grundbuchblätter der
K. u. k. Marine Kommandierte 4 S–Z [za Schmidla].«
11 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Marine-Offiziere und Beamte 16/2719
[za dr. Forsterja] in Conduitliste 1854 [za dr. Heilenspergera].«
12 ÖStA, KA, »Grundbuchheft der Marine Isolierten 4/553.«
13 ÖStA, KA, »Qualificationslisten 183/4465.«
187
nika bojne ladje, kasneje pa se je usmeril v pomorsko izkrcevalno peho-
to.7 Drugi je bil Andrej Ziller, ki je šolanje končal leta 1859. Leta 1873 je bil
povišan v poročnika bojne ladje, kmalu nato (1874) je umrl.8 Ostala dva
sta končala šolanje leta 1861 oz. 1862. Dalje od stopnje kadeta njunima
karierama ne moremo slediti.9 Sledijo štirje infanteristi, ki so se kasne-
je razvili v podoficirje in oficirje izkrcevalne pehote. Prvi je bil Ferdinand
Wenedikter, ki je prišel leta 1849 nekaj dni pred Lovrencem Ramutho.
Med blokado Benetk sta oba napredovala v podoficirja. Leta 1866 sta do-
bila poslednje čine. Ramutha je postal nadporočnik, Wenedikter pa kape-
tan 1. reda mornariške pehote, čez tri leta jima je sledil infanterist Leopold
Schmidi, ki je leta 1859 napredoval v podporočnika iste stroke.10 Četrti je
že imenovani La Motte. Med oficirje prištevamo še dva zdravnika in sicer
dr. Leopolda Forsterja, ki je bil rojen leta 1822 v Lovrencu na Pohorju, v
mornarico pa je odšel iz Maribora. Drugi je dr. Jurij Heilensperger, o kate-
rem nimamo podrobnejših podatkov.11 Naj omenim, da je dr. Forster leta
1859 dosegel čin zdravnika bojne ladje, kar odgovarja činu polkovnika.
Sem spada tudi Henrik Nagy, ki je začel kariero kot dnevni uradnik, leta
1866 pa napredoval v upravnega oficiala 1. reda. Služil je do leta 1890.12 V
Dahlerupovi administraciji imamo torej že 10 mariborskih mornariških
oficirjev in uradnikov. K tem pa moramo prišteti še Jožefa Prucknerja, ki
je začel kariero kot nižji mojster arsenala tj. v rangu strojnega podoficir-
ja. Leta 1866 se je kot tak zaposlil v puljskem arsenalu, leta 1898 pa je bil
upokojen kot višji inženir strojnega pogona, kar pomeni, da je med služ-
bovanjem študiral in postal odličen strojni inženir.13
Anali avstrijske vojne mornarice beležijo v tem času 16 mariborskih
podoficirjev. Razvrščeni so takole: 6 je bilo podoficirjev izkrcevalne peho-
7 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
120/2944.«
8 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
260/6451.«
9 ÖStA, KA, »Grundbuch der K. u. k. Marine Offiziere und Beamte 4/33 [kadet Fri-
derik Oton Scholley] in Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere
und Beamte 116/2857 [kadet Ivan Emil Kubin].«
10 ÖStA, KA, »Qualificationslisten 248/6128 [za Wenedikterja prim.], Grund-
buchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 715 [za Ramutho] in Grundbuchblätter der
K. u. k. Marine Kommandierte 4 S–Z [za Schmidla].«
11 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Marine-Offiziere und Beamte 16/2719
[za dr. Forsterja] in Conduitliste 1854 [za dr. Heilenspergera].«
12 ÖStA, KA, »Grundbuchheft der Marine Isolierten 4/553.«
13 ÖStA, KA, »Qualificationslisten 183/4465.«
187
