Page 249 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 249
Slovenski mornarji Avstrije v obrambi Dalmacije in Istre (1849–1917)
Upor na Madžarskem in v sami Avstriji, upor v Milanu, ki ga je podprl
Piemont, upor v Benetkah, ki jim je leta 1849 sledila tudi Brescia, vse to
so bili težki trenutki za avstrijsko državo. Avstrija se je znašla v vojni na
več frontah, med drugimi tudi s Piemontom in italijanskimi revolucio-
narji. Vendar pa ni namen razstave prikazati vsa ta dogajanja. Delno smo
se morali ozreti na upor Benetk, ki ima za Slovence še poseben pomen.
Benetke so v znamenitem uporu leta 1848 zajele in blokirale polovi-
co avstrijske vojaške flote s celotnim mornariškim štabom, ki mu je na-
čeloval admiral Anton Martini. Oficirji, ki so se uspeli rešiti, so na hitro
organizirali neke vrste blokado, katere vodstvo je prevzel feldmaršallaj-
tnant Gyulai. Med tem je vdrla na severni Jadran piemontsko-sardinska
eskadra, ki ji je poveljeval admiral Albini. Ta eskadra je pregnala Avstrijce
od Benetk in jih zasledovala do Piranskega zaliva. Kar dva slikarska do-
kumenta govorita o tem.
Tudi vpad piemontsko-sardinske flote v severni Jadran je bil eden od
vzrokov, da se Gyulaieva blokada Benetk ni obnesla. Zato je cesar Franc
Jožef, ki ni zaupal mladim, v Benetkah šolanim kapetanom bojne ladje,
in ni verjel v pomorske sposobnosti maršalov in generalov kopenskih ro-
dov vojske, najel danskega kontraadmirala Hansa Bircha von Dahlerupa
in mu zaupal nalogo, naj Benetke pokori.
Priznati je treba, da je bila akcija proti Benetkam prav tako reakcio-
narna, kakor je bila reakcionarna akcija bana Jelačiča proti madžarskim
revolucionarjem. Vendar je imela za Slovence in za bodoči razvoj Istre in
Dalmacije velik pomen. Dahlerup je namreč odpravil iz avstrijske vojne
mornarice ves nezanesljivi italijanski kader in ga nadomestil s Slovenci s
Krasa, Vipavske in iz Soške doline, z Notranjske, a tudi iz globlje Kranjske,
Koroške in Štajerske. Prav tako je sprejel tudi veliko število pomorščakov
iz Istre in Dalmacije. Sprejel je torej ljudi, ki so bili zainteresirani za ob-
rambo lastne obale. Pred Benetkami je Dahlerup odkril vrednost sloven-
skih vojnih pomorščakov in to od navadnih mornarjev do višjih oficirjev.
Danski in slovenski oficirji so dobili nalogo utrditi ter zavarovati Trst.
Prav tako jim je bila zaupana naloga, naj utrdijo in zavarujejo Piranski za-
liv, kamor je nameraval Dahlerup prenesti mornariško bazo. Iz Pirana je
Dahlerup odpotoval v Pulj in tu je spoznal strateške prednosti južne Istre
ter se naglo odločil, da bo nova mornariška baza v Pulju, torej v mestu, ki
je bilo tedaj skoraj brez prebivalcev, saj jih je bila pred tem pomorila ma-
larija. Leta 1849 so po navodilih tega admirala začeli graditi luko in druge
249
Upor na Madžarskem in v sami Avstriji, upor v Milanu, ki ga je podprl
Piemont, upor v Benetkah, ki jim je leta 1849 sledila tudi Brescia, vse to
so bili težki trenutki za avstrijsko državo. Avstrija se je znašla v vojni na
več frontah, med drugimi tudi s Piemontom in italijanskimi revolucio-
narji. Vendar pa ni namen razstave prikazati vsa ta dogajanja. Delno smo
se morali ozreti na upor Benetk, ki ima za Slovence še poseben pomen.
Benetke so v znamenitem uporu leta 1848 zajele in blokirale polovi-
co avstrijske vojaške flote s celotnim mornariškim štabom, ki mu je na-
čeloval admiral Anton Martini. Oficirji, ki so se uspeli rešiti, so na hitro
organizirali neke vrste blokado, katere vodstvo je prevzel feldmaršallaj-
tnant Gyulai. Med tem je vdrla na severni Jadran piemontsko-sardinska
eskadra, ki ji je poveljeval admiral Albini. Ta eskadra je pregnala Avstrijce
od Benetk in jih zasledovala do Piranskega zaliva. Kar dva slikarska do-
kumenta govorita o tem.
Tudi vpad piemontsko-sardinske flote v severni Jadran je bil eden od
vzrokov, da se Gyulaieva blokada Benetk ni obnesla. Zato je cesar Franc
Jožef, ki ni zaupal mladim, v Benetkah šolanim kapetanom bojne ladje,
in ni verjel v pomorske sposobnosti maršalov in generalov kopenskih ro-
dov vojske, najel danskega kontraadmirala Hansa Bircha von Dahlerupa
in mu zaupal nalogo, naj Benetke pokori.
Priznati je treba, da je bila akcija proti Benetkam prav tako reakcio-
narna, kakor je bila reakcionarna akcija bana Jelačiča proti madžarskim
revolucionarjem. Vendar je imela za Slovence in za bodoči razvoj Istre in
Dalmacije velik pomen. Dahlerup je namreč odpravil iz avstrijske vojne
mornarice ves nezanesljivi italijanski kader in ga nadomestil s Slovenci s
Krasa, Vipavske in iz Soške doline, z Notranjske, a tudi iz globlje Kranjske,
Koroške in Štajerske. Prav tako je sprejel tudi veliko število pomorščakov
iz Istre in Dalmacije. Sprejel je torej ljudi, ki so bili zainteresirani za ob-
rambo lastne obale. Pred Benetkami je Dahlerup odkril vrednost sloven-
skih vojnih pomorščakov in to od navadnih mornarjev do višjih oficirjev.
Danski in slovenski oficirji so dobili nalogo utrditi ter zavarovati Trst.
Prav tako jim je bila zaupana naloga, naj utrdijo in zavarujejo Piranski za-
liv, kamor je nameraval Dahlerup prenesti mornariško bazo. Iz Pirana je
Dahlerup odpotoval v Pulj in tu je spoznal strateške prednosti južne Istre
ter se naglo odločil, da bo nova mornariška baza v Pulju, torej v mestu, ki
je bilo tedaj skoraj brez prebivalcev, saj jih je bila pred tem pomorila ma-
larija. Leta 1849 so po navodilih tega admirala začeli graditi luko in druge
249
