Page 286 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 286
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Toda ali je Kvaternika likvidiral Pleiweiss? Ne bi rad odgovoril takoj, ker
odgovor zadeva drugi sekundarni vir, h kateremu se bom moral še vrniti.
Druga netočnost Pecotičevega sestavka je v trditvi, da so bile italijanske
sile že v dometu. Drži, da je italijanska vojska tedaj že prekoračila mejo
pri Reki. Toda nikomur ni skrivnost, da je napredovala silno počasi, kljub
temu, da je bila jugoslovanska vojska že v razsulu in kljub temu, da se je
Risanski odred, ki bi moral braniti severni del Hrvaškega Primorja, že
umikal. Še več: Danes nikomur ni skrivnost, da so Italijani okupirali Selce
šele 18. aprila, to je dan potem, ko je postala kapitulacija pravnomočna!
Od 11. aprila, ko so bile porušene »vojaške zgradbe« v Selcih, pa do itali-
janske okupacije kraja je preteklo polnih sedem dni.
K umiku v Obrovac in v Bosno se bom še povrnil.
Drugi spis, ki nas zanima, je tisti iz Pomorske enciklopedije. Ne glede
na to, da naši Pomorski enciklopediji manjkajo osnove, da bi jo lahko ime-
li za dobro, ker ni vedno grajena na znanstvenih osnovah, je treba pouda-
riti, da Pleiweiss v resnici ni kapituliral. Toda pred kom naj bi kapituliral,
če so Italijani zasedli Selce šele sedem dni potem, ko jih je on zapustil? In
kako naj imenujemo dejstvo, da nekdo prezgodaj zapusti bojišče, ne da bi
poiskal najboljšo možnost za nadaljnji odpor? To pa so vprašanja, ki ter-
jajo nepristranski odgovor!
Drugi citirani spisi – spet je izjema Marine Rundschau – v glavnem
ponavljajo osnovno misel dveh, ki smo ju obravnavali. Strinjam se z dej-
stvom, da je dal Pleiweiss uničiti vojaške in potniške ladje. Toda to je sto-
ril prezgodaj. Vsaj nekatere od njih bi lahko porabil v boljše namene. A
tudi o tem kasneje.
Recimo (a to je le predpostavka), recimo torej, da bi mu bile pred-
vsem vojaške ladje, to je »Silni« in »Malinska«, samo v škodo, če bi jih ne
potopil, čeprav imam o tem upravičene dvome, kajti pravočasno in pravil-
no uporabljene bi lahko bile tudi koristne. Toda zakaj umik v Obrovac na
reki Zrmanji in potem v Bosno? Tudi v tem pogledu je značilen Pecotičev
članek. Na to vprašanje namreč odgovarja, da se je Pleiweiss umaknil v
Bosno, da bi se priključil glavnini ali vsaj ostankom jugoslovanske vojske!
To je vendar očitno nasprotje! Zakaj bi se Pleiweiss priključil ostankom
jugoslovanske vojske, če bi se lahko – kot mornariški oficir – priključil
mornarici v Boki Kotorski, ki je bila 17. aprila še skoraj v popolnem sesta-
vu? In kakšno vlogo naj bi igrali za vojskovanje na kopnem neizvežbani
mornarji pri ostankih kopne vojske? Če k temu dodamo še, da je Pleiweiss
takoj po izkrcanju v Obrovcu dal podrejenim dovoljenje, da odidejo do-
286
Toda ali je Kvaternika likvidiral Pleiweiss? Ne bi rad odgovoril takoj, ker
odgovor zadeva drugi sekundarni vir, h kateremu se bom moral še vrniti.
Druga netočnost Pecotičevega sestavka je v trditvi, da so bile italijanske
sile že v dometu. Drži, da je italijanska vojska tedaj že prekoračila mejo
pri Reki. Toda nikomur ni skrivnost, da je napredovala silno počasi, kljub
temu, da je bila jugoslovanska vojska že v razsulu in kljub temu, da se je
Risanski odred, ki bi moral braniti severni del Hrvaškega Primorja, že
umikal. Še več: Danes nikomur ni skrivnost, da so Italijani okupirali Selce
šele 18. aprila, to je dan potem, ko je postala kapitulacija pravnomočna!
Od 11. aprila, ko so bile porušene »vojaške zgradbe« v Selcih, pa do itali-
janske okupacije kraja je preteklo polnih sedem dni.
K umiku v Obrovac in v Bosno se bom še povrnil.
Drugi spis, ki nas zanima, je tisti iz Pomorske enciklopedije. Ne glede
na to, da naši Pomorski enciklopediji manjkajo osnove, da bi jo lahko ime-
li za dobro, ker ni vedno grajena na znanstvenih osnovah, je treba pouda-
riti, da Pleiweiss v resnici ni kapituliral. Toda pred kom naj bi kapituliral,
če so Italijani zasedli Selce šele sedem dni potem, ko jih je on zapustil? In
kako naj imenujemo dejstvo, da nekdo prezgodaj zapusti bojišče, ne da bi
poiskal najboljšo možnost za nadaljnji odpor? To pa so vprašanja, ki ter-
jajo nepristranski odgovor!
Drugi citirani spisi – spet je izjema Marine Rundschau – v glavnem
ponavljajo osnovno misel dveh, ki smo ju obravnavali. Strinjam se z dej-
stvom, da je dal Pleiweiss uničiti vojaške in potniške ladje. Toda to je sto-
ril prezgodaj. Vsaj nekatere od njih bi lahko porabil v boljše namene. A
tudi o tem kasneje.
Recimo (a to je le predpostavka), recimo torej, da bi mu bile pred-
vsem vojaške ladje, to je »Silni« in »Malinska«, samo v škodo, če bi jih ne
potopil, čeprav imam o tem upravičene dvome, kajti pravočasno in pravil-
no uporabljene bi lahko bile tudi koristne. Toda zakaj umik v Obrovac na
reki Zrmanji in potem v Bosno? Tudi v tem pogledu je značilen Pecotičev
članek. Na to vprašanje namreč odgovarja, da se je Pleiweiss umaknil v
Bosno, da bi se priključil glavnini ali vsaj ostankom jugoslovanske vojske!
To je vendar očitno nasprotje! Zakaj bi se Pleiweiss priključil ostankom
jugoslovanske vojske, če bi se lahko – kot mornariški oficir – priključil
mornarici v Boki Kotorski, ki je bila 17. aprila še skoraj v popolnem sesta-
vu? In kakšno vlogo naj bi igrali za vojskovanje na kopnem neizvežbani
mornarji pri ostankih kopne vojske? Če k temu dodamo še, da je Pleiweiss
takoj po izkrcanju v Obrovcu dal podrejenim dovoljenje, da odidejo do-
286
