Page 287 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 287
Ponovno o zgodovinski problematiki naših pomorščakov med drugo svetovno vojno
mov in da so se poti v Bosno udeležili z njim le ostanki posadke v Selcih,
kakšno vlogo naj bi odigralo to okrnjeno moštvo pri že omenjenih ostan-
kih kopne vojske? Poleg tega je iz Pleiweissove »Resnice« razvidno, da je
on sam – ki pozneje kritizira podobne korake drugih – že tedaj oblekel
pod uniformo civilno obleko. To seveda ne govori v prid odhodu v bor-
bo. Bralec Pleiweissove »Resnice« bi se mogel tudi v kasnejših odstavkih
o tem prepričati.
Tu pa postaja zadeva resnično problematična! Zagovorniki Pleiweis
sowe poti v Bosno »k ostankom jugoslovanske vojske« bodo rekli, da je
bila to edina možna pot.
Ne morem se strinjati z njimi, čeprav bi se silno rad. Sergej Mašera
in Milan Spasič sta našla drugo pot, da sta s svojimi življenji prala čast
kraljeve mornarice! S tem nočem reči, da bi moral Pleiweiss počakati ita-
lijansko vojsko in junaško umreti dan po kapitulaciji. Toda ali res ni bila
možna pot v Boko Kotorsko? S pripombo v oklepaju, ki nam pove, da je
imela »Malinska« 6 vozlov hitrosti, nam Pretnar vsiljuje odgovor, da taka
pot ni bila možna. Ne glede na to, da podatek ni točen, ker je bila hitrost
»Malinske« 8 vozlov, hitrost »Silnega« brez vleke pa precej večja in da sta
obe ti dve ladji neštetokrat prevalili pot vzdolž Jadrana, dopustimo mož-
nost, da z njima v tedanjih okoliščinah ni bilo mogoče priti v Boko. Toda
v zalivu Klimno je bilo zasidranih sedem ladij Jadranske plovidbe, ki so
imele dovoljno hitrost in doseg. Pleiweiss je dal te ladje potopiti, čeprav bi
jih bilo mogoče uporabiti v drugačne namene. S četo zvestih mornarjev bi
lahko v Boki podprl prizadevanja, da bi flota izplula v Sredozemlje in na-
daljevala boj za osvoboditev, kakor so to storile poljska, norveška, holan-
dska in del francoske flote. Poleg ladij v zalivu Klimno je Pleiweiss razpo-
lagal z dvema čolnoma finančne kontrole in eno motorno jadrnico, ki jih
Pretnar ne omenja in ki bi jih bilo mogoče prav tako koristno uporabiti.
Zakaj se jih ni poslužil v najboljši namen? Ugovor, da pot v Boko Kotorsko
ni bila možna zaradi počasnosti ladij, torej odpade, posebno še, če bi bile
ladje pravočasno preskrbljene z gorivom (ki ga v sektorju Selce ni manjka-
lo) in če bi Pleiweiss v svojem načrtu predvidel, da je treba priti v Boko. To
pa govori vsaj o pomanjkljivosti Pleiweissovega načrta, ki bi moral pred-
videti odhod h glavnini mornarice.
Drugi ugovor, ki ga bodo dali zagovorniki Pleiweissove poti Selce–
Obrovac–Bosna, je ta, da je bila pot mimo italijanske enklave Zadar ne-
mogoča. Naj mi oprostijo tomaževsko nevernost! Strinjam se, da bi mogli
italijanski avioni napadati ladje, ki bi plule tam mimo podnevi. Strinjam
287
mov in da so se poti v Bosno udeležili z njim le ostanki posadke v Selcih,
kakšno vlogo naj bi odigralo to okrnjeno moštvo pri že omenjenih ostan-
kih kopne vojske? Poleg tega je iz Pleiweissove »Resnice« razvidno, da je
on sam – ki pozneje kritizira podobne korake drugih – že tedaj oblekel
pod uniformo civilno obleko. To seveda ne govori v prid odhodu v bor-
bo. Bralec Pleiweissove »Resnice« bi se mogel tudi v kasnejših odstavkih
o tem prepričati.
Tu pa postaja zadeva resnično problematična! Zagovorniki Pleiweis
sowe poti v Bosno »k ostankom jugoslovanske vojske« bodo rekli, da je
bila to edina možna pot.
Ne morem se strinjati z njimi, čeprav bi se silno rad. Sergej Mašera
in Milan Spasič sta našla drugo pot, da sta s svojimi življenji prala čast
kraljeve mornarice! S tem nočem reči, da bi moral Pleiweiss počakati ita-
lijansko vojsko in junaško umreti dan po kapitulaciji. Toda ali res ni bila
možna pot v Boko Kotorsko? S pripombo v oklepaju, ki nam pove, da je
imela »Malinska« 6 vozlov hitrosti, nam Pretnar vsiljuje odgovor, da taka
pot ni bila možna. Ne glede na to, da podatek ni točen, ker je bila hitrost
»Malinske« 8 vozlov, hitrost »Silnega« brez vleke pa precej večja in da sta
obe ti dve ladji neštetokrat prevalili pot vzdolž Jadrana, dopustimo mož-
nost, da z njima v tedanjih okoliščinah ni bilo mogoče priti v Boko. Toda
v zalivu Klimno je bilo zasidranih sedem ladij Jadranske plovidbe, ki so
imele dovoljno hitrost in doseg. Pleiweiss je dal te ladje potopiti, čeprav bi
jih bilo mogoče uporabiti v drugačne namene. S četo zvestih mornarjev bi
lahko v Boki podprl prizadevanja, da bi flota izplula v Sredozemlje in na-
daljevala boj za osvoboditev, kakor so to storile poljska, norveška, holan-
dska in del francoske flote. Poleg ladij v zalivu Klimno je Pleiweiss razpo-
lagal z dvema čolnoma finančne kontrole in eno motorno jadrnico, ki jih
Pretnar ne omenja in ki bi jih bilo mogoče prav tako koristno uporabiti.
Zakaj se jih ni poslužil v najboljši namen? Ugovor, da pot v Boko Kotorsko
ni bila možna zaradi počasnosti ladij, torej odpade, posebno še, če bi bile
ladje pravočasno preskrbljene z gorivom (ki ga v sektorju Selce ni manjka-
lo) in če bi Pleiweiss v svojem načrtu predvidel, da je treba priti v Boko. To
pa govori vsaj o pomanjkljivosti Pleiweissovega načrta, ki bi moral pred-
videti odhod h glavnini mornarice.
Drugi ugovor, ki ga bodo dali zagovorniki Pleiweissove poti Selce–
Obrovac–Bosna, je ta, da je bila pot mimo italijanske enklave Zadar ne-
mogoča. Naj mi oprostijo tomaževsko nevernost! Strinjam se, da bi mogli
italijanski avioni napadati ladje, ki bi plule tam mimo podnevi. Strinjam
287
