Page 366 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 366
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
želji po spoznavanju ni zanemaril manjših in manj pomembnih mest, ki
so mu bila celo nekoliko bližja, ker so ga spominjala na domovino.
V prejšnji številki našega lista smo spremljali kadeta Antona Dolenca
na poti okoli sveta. Videli smo, da ga je na vsej poti spremljala fotografska
kamera, ki jo je vneto uporabljal, kjerkoli se je ladja zasidrala, kdaj pa kdaj
tudi med vožnjo. Tako je nastala obsežna zbirka fotografij, ki nam po svo-
je prikazuje to zanimivo potovanje. Dolenčevo zanimanje smo predelili
v glavnem na naslednje predmete: mesta in pristanišča, ljudi in običaje,
gore in naravne znamenitosti, parke in zoološke vrtove ter zgodovinske
in kulturne spomenike. Kakšen je bil Dolenčev odnos do mest in prista-
nišč, smo že videli; oglejmo si sedaj, kakšen je bil njegov odnos do ostale-
ga, kar je srečal na poti.
Ljudje in običaji
Rekel sem že, da je Dolenc na celotnemu potovanju preučeval tudi ljudi.
Na otoku Arowathi je obiskal menihe in zabeležil o njih nekaj zanimivih
podatkov. Toda pravo delo pri spoznavanju ljudi se je začelo v Port Saidu.
Ne moremo trditi, da so mu bili Arabci posebno pri srcu. Odbijali so ga
predvsem zaradi večnih zahtev po napitninah in zaradi vsiljivosti, s kate-
ro so sprejemali tujce. Toda njegov odnos do zasužnjenih in s feredžo zak-
ritih Arabk je bil bistveno drugačen. Dve fotografirani ženi in eno še ne
zakrito dekle kažejo, kljub blišču zlata v laseh, na prstih in na rokah, ža-
lostne, svobode žejne oči.
Njihovo nasprotje je mlada, veselo nasmejana mulatka, odeta v leo-
pardovo kožo, z vencem zrelih dateljnov v laseh. Ali je hotel Dolenc pou-
dariti razliko med svobodo in nesvobodo? Vse kaže, da je to res.
Na drugih fotografijah nam prikazuje Arabce pri prodaji opresnikov,
v kamelji karavani (Port Said in Sueški prekop), pri nošnji vode v zna-
čilnih mehovih iz živalske kože (Aden), v njihovih značilnih kaltanih in
pokrivalih, pri molitvi, pri orožju, pri uličnem postopanju, na živahnih
trgih in v ozkih trgovskih ulicah (Tanger). Iz arabskega juga je imeniten
prizor s kameljega sejma v Adenu.
Maskarenov na otoku Mauritiusu ni slikal. Pravzaprav je to čudno
ker je v opisu potovanja vedel o njih veliko povedati. Precej pa je slikal v
Avstraliji, verjetno v zahodnem delu kontinenta. Štiri fotografije, ki pri-
kazujejo domačine avstralske rase, nam kažejo ljudi žalostnih obrazov in
oči. Zdi se kakor bi se zavedali skorajšnjega izginotja svoje že tako razred-
čene rase. V svojem zanimanju za človeške rase pa je imel edinstven uspeh
366
želji po spoznavanju ni zanemaril manjših in manj pomembnih mest, ki
so mu bila celo nekoliko bližja, ker so ga spominjala na domovino.
V prejšnji številki našega lista smo spremljali kadeta Antona Dolenca
na poti okoli sveta. Videli smo, da ga je na vsej poti spremljala fotografska
kamera, ki jo je vneto uporabljal, kjerkoli se je ladja zasidrala, kdaj pa kdaj
tudi med vožnjo. Tako je nastala obsežna zbirka fotografij, ki nam po svo-
je prikazuje to zanimivo potovanje. Dolenčevo zanimanje smo predelili
v glavnem na naslednje predmete: mesta in pristanišča, ljudi in običaje,
gore in naravne znamenitosti, parke in zoološke vrtove ter zgodovinske
in kulturne spomenike. Kakšen je bil Dolenčev odnos do mest in prista-
nišč, smo že videli; oglejmo si sedaj, kakšen je bil njegov odnos do ostale-
ga, kar je srečal na poti.
Ljudje in običaji
Rekel sem že, da je Dolenc na celotnemu potovanju preučeval tudi ljudi.
Na otoku Arowathi je obiskal menihe in zabeležil o njih nekaj zanimivih
podatkov. Toda pravo delo pri spoznavanju ljudi se je začelo v Port Saidu.
Ne moremo trditi, da so mu bili Arabci posebno pri srcu. Odbijali so ga
predvsem zaradi večnih zahtev po napitninah in zaradi vsiljivosti, s kate-
ro so sprejemali tujce. Toda njegov odnos do zasužnjenih in s feredžo zak-
ritih Arabk je bil bistveno drugačen. Dve fotografirani ženi in eno še ne
zakrito dekle kažejo, kljub blišču zlata v laseh, na prstih in na rokah, ža-
lostne, svobode žejne oči.
Njihovo nasprotje je mlada, veselo nasmejana mulatka, odeta v leo-
pardovo kožo, z vencem zrelih dateljnov v laseh. Ali je hotel Dolenc pou-
dariti razliko med svobodo in nesvobodo? Vse kaže, da je to res.
Na drugih fotografijah nam prikazuje Arabce pri prodaji opresnikov,
v kamelji karavani (Port Said in Sueški prekop), pri nošnji vode v zna-
čilnih mehovih iz živalske kože (Aden), v njihovih značilnih kaltanih in
pokrivalih, pri molitvi, pri orožju, pri uličnem postopanju, na živahnih
trgih in v ozkih trgovskih ulicah (Tanger). Iz arabskega juga je imeniten
prizor s kameljega sejma v Adenu.
Maskarenov na otoku Mauritiusu ni slikal. Pravzaprav je to čudno
ker je v opisu potovanja vedel o njih veliko povedati. Precej pa je slikal v
Avstraliji, verjetno v zahodnem delu kontinenta. Štiri fotografije, ki pri-
kazujejo domačine avstralske rase, nam kažejo ljudi žalostnih obrazov in
oči. Zdi se kakor bi se zavedali skorajšnjega izginotja svoje že tako razred-
čene rase. V svojem zanimanju za človeške rase pa je imel edinstven uspeh
366
