Page 388 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 388
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
loval pri vseh vojaških načrtih, ki so jih izvajali partizani v širši okolici
Škofje Loke. Med najvažnejše akcije, ki jih je načrtovalo vodstvo bataljo-
na z Ivetovim sodelovanjem, je spadal nedvomno načrt za napad na nem-
ško postojanko Črni vrh nad Polhovim Gradcem. Napad je bil sestavni del
načrta gorenjskih partizanov, da bi osvobodili osrednji del Poljanske do-
line, tako da bi nastalo v Dolomitih na meji z ljubljansko pokrajino več-
je svobodno ozemlje, kakor so si ga ustvarili partizani na Dolenjskem. Po
načrtu naj bi Selška četa napadla in blokirala Poljane in po možnosti raz-
bila tamkajšnjo nemško postojanko, škofjeloški četi je bilo ukazano z za-
sedami zavarovati ceste Škofja Loka–Poljane, Škofja Loka–Blegoš oziro-
ma Črni vrh, da bi s tem zavarovala Poljansko četo, ki je morala izvršiti
glavno akcijo, to je napad in zavzetje črnega vrha.
Predolgo bi bilo opisovati potek celotne akcije. Važno je poudariti,
da se je akcija začela 25. junija zvečer in se nadaljevala ves naslednji dan.
Prav tako je potrebno reči, da bi akcija bržkone v celoti uspela, če ne bi za-
tajila Selška četa, ki ni napadla Poljan. Tako je moglo priti na pomoč po-
stojanki v črnem vrhu okrog 100 nemških policistov iz Poljan.
Med tem pa se je v napadu na Črni vrh pokazal ves neustrašni karak-
ter Iveta Osredkarja. Ves čas akcije je hotel imeti pregled nad položajem.
Čeprav je do podrobnosti predvidel ves potek akcije in sam razpostavil
borce in mitraljezce na položaje, se je drzno izpostavljal, da je pregledo-
val ves potek boja, bil je vedno v najhujšem metežu. Hraber do drznosti,
je vsak trenutek tvegal življenje, da bi pripomogel k uspehu. Kljub dobri
pripravljenosti pa akcija ni v celoti uspela. Vzrok neuspeha je bila v glav-
nem Selška četa, ki ni izpolnila svoje dolžnosti. Poleg tega pa je poljan-
skim borcem vpadla v hrbet z brzostrelkami oborožena patrulja, ki se je v
jutranjih urah zmuznila mimo partizanske zasede.
Po tej akciji, v kateri sta padla dva partizana, Nemci pa so imeli 27
mrtvih in okoli 40 ranjenih, je bil Ive razrešen dolžnosti vodnika. To se-
veda ni bila kazen. Bila je po eni strani skrb vodstva bataljona, da bi hrab-
rega borca obdržali pri življenju, po drugi strani pa skrb za borce, ki jih je
v svoji osebni hrabrosti, ki je marsikdaj mejila na drznost, in zavzetosti za
boj marsikdaj izpostavljal prevelikim nevarnostim.
Toda to ni vse. Vodstvo bataljona ga je predvidelo za komandirja
čete. Zato ni nasprotovalo dejstvu, da ga je novi vodnik Anton Peternel
imenoval za svojega vojaškega svetovalca. Še več. To neredno funkcijo je
na začetku izvrševal v Poljanski četi kot celoti, malo kasneje pa tudi v ba-
taljonskem štabu. Tako je v naslednjih dneh sodeloval pri pripravi načrta
388
loval pri vseh vojaških načrtih, ki so jih izvajali partizani v širši okolici
Škofje Loke. Med najvažnejše akcije, ki jih je načrtovalo vodstvo bataljo-
na z Ivetovim sodelovanjem, je spadal nedvomno načrt za napad na nem-
ško postojanko Črni vrh nad Polhovim Gradcem. Napad je bil sestavni del
načrta gorenjskih partizanov, da bi osvobodili osrednji del Poljanske do-
line, tako da bi nastalo v Dolomitih na meji z ljubljansko pokrajino več-
je svobodno ozemlje, kakor so si ga ustvarili partizani na Dolenjskem. Po
načrtu naj bi Selška četa napadla in blokirala Poljane in po možnosti raz-
bila tamkajšnjo nemško postojanko, škofjeloški četi je bilo ukazano z za-
sedami zavarovati ceste Škofja Loka–Poljane, Škofja Loka–Blegoš oziro-
ma Črni vrh, da bi s tem zavarovala Poljansko četo, ki je morala izvršiti
glavno akcijo, to je napad in zavzetje črnega vrha.
Predolgo bi bilo opisovati potek celotne akcije. Važno je poudariti,
da se je akcija začela 25. junija zvečer in se nadaljevala ves naslednji dan.
Prav tako je potrebno reči, da bi akcija bržkone v celoti uspela, če ne bi za-
tajila Selška četa, ki ni napadla Poljan. Tako je moglo priti na pomoč po-
stojanki v črnem vrhu okrog 100 nemških policistov iz Poljan.
Med tem pa se je v napadu na Črni vrh pokazal ves neustrašni karak-
ter Iveta Osredkarja. Ves čas akcije je hotel imeti pregled nad položajem.
Čeprav je do podrobnosti predvidel ves potek akcije in sam razpostavil
borce in mitraljezce na položaje, se je drzno izpostavljal, da je pregledo-
val ves potek boja, bil je vedno v najhujšem metežu. Hraber do drznosti,
je vsak trenutek tvegal življenje, da bi pripomogel k uspehu. Kljub dobri
pripravljenosti pa akcija ni v celoti uspela. Vzrok neuspeha je bila v glav-
nem Selška četa, ki ni izpolnila svoje dolžnosti. Poleg tega pa je poljan-
skim borcem vpadla v hrbet z brzostrelkami oborožena patrulja, ki se je v
jutranjih urah zmuznila mimo partizanske zasede.
Po tej akciji, v kateri sta padla dva partizana, Nemci pa so imeli 27
mrtvih in okoli 40 ranjenih, je bil Ive razrešen dolžnosti vodnika. To se-
veda ni bila kazen. Bila je po eni strani skrb vodstva bataljona, da bi hrab-
rega borca obdržali pri življenju, po drugi strani pa skrb za borce, ki jih je
v svoji osebni hrabrosti, ki je marsikdaj mejila na drznost, in zavzetosti za
boj marsikdaj izpostavljal prevelikim nevarnostim.
Toda to ni vse. Vodstvo bataljona ga je predvidelo za komandirja
čete. Zato ni nasprotovalo dejstvu, da ga je novi vodnik Anton Peternel
imenoval za svojega vojaškega svetovalca. Še več. To neredno funkcijo je
na začetku izvrševal v Poljanski četi kot celoti, malo kasneje pa tudi v ba-
taljonskem štabu. Tako je v naslednjih dneh sodeloval pri pripravi načrta
388
