Page 391 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 391
Major Baldomir Saje iz Novega mesta
(roj. 1909)
Baldomir Saje je bil rojen 26. januarja 1909 v železničarski družini v
Novem mestu kot prvi od petih otrok. Kmalu po rojstvu zadnjega otroka
je oče umrl. Z majhno pokojnino in z nenehnim ročnim delom je mati pre-
življala in šolala štiri od petih otrok na novomeški gimnaziji in kasneje na
visokih šolah in akademijah.
Prva dva sinova, Baldomir in Rado sta se po končani gimnaziji odlo-
čila za Pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku. Tretji sin Miro se je od-
ločil za študij medicine (padel kot partizan-zdravnik ob kapitulaciji Italije
septembra 1943). Hči Marija Saje je študirala na filozofski fakulteti. O pe-
tem otroku nisem dobil podatkov. Vsi so bili vzgojeni v poštenem rodolju-
bju. Mati, po rodu Gorenjka, v tem ni popuščala.
30. septembra 1927 je bil Rado Saje sprejet kot gojenec v Pomorsko
vojno akademijo. Pri njegovem vstopu v akademijo pa ni igralo vloge
samo težko socialno vprašanje, kakor pri mnogih naših mornariških ofi-
cirjih, ki so videli v akademiji le sredstvo za dosego kruha in boljšega živ-
ljenja. Na Baldovo odločitev je imela precejšen vpliv reka Krka, na kateri
je kot gimnazijec tekmoval, in pa kolonije na morju. Morje je vzljubil kot
mladenič in ta ljubezen je bila odločilna.
Akademijo je dovršil leta 1929 kot gojenec 5. klase. V rangu klase je
med petintridesetimi konkurenti dosegel 18. mesto. Takoj nato je bil vkr-
can na ladjo »Spasilac« in je nekaj let preživel v raznih službah na kop-
nem in na različnih vojnih ladjah. Pomorski poklic, ki ga je najbolj privla-
čeval, je bilo podmorništvo. Zato se je 14. oktobra 1933 vpisal v tečaj za
podmorniške oficirje in ga z odličnim uspehom dovršil 5. junija 1935. Po
dokončanem tečaju je bil nekaj let vkrcan na podmornicah, kjer je prešel
vse funkcije od navigacijskega preko artilerijskega in torpednega oficirja
do 1. oficirja na podmornici »Osvetnik«. 4. maja 1937 mu je bila priznana
podmorniška specializacija. Nato se je pripravljal na tečaj za komandan-
ta podmornice, ki ga je z odličnim uspehom dovršil 10. septembra 1940.
Tik pred razpadom stare Jugoslavije je služboval v bazi podmorniške
flotilje je v Tivtu v činu poročnika bojne ladje 1. reda, ki ga je dobil 6. sep-
tembra 1940. V tej službi ga je zatekla kapitulacija vojske in mornarice.
Italijani so ga takoj izgnali v okupirano Slovenijo. Razočaran zaradi hitre
kapitulacije in zato, ker ni mogel napraviti nič proti predaji flote sovraž-
391
(roj. 1909)
Baldomir Saje je bil rojen 26. januarja 1909 v železničarski družini v
Novem mestu kot prvi od petih otrok. Kmalu po rojstvu zadnjega otroka
je oče umrl. Z majhno pokojnino in z nenehnim ročnim delom je mati pre-
življala in šolala štiri od petih otrok na novomeški gimnaziji in kasneje na
visokih šolah in akademijah.
Prva dva sinova, Baldomir in Rado sta se po končani gimnaziji odlo-
čila za Pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku. Tretji sin Miro se je od-
ločil za študij medicine (padel kot partizan-zdravnik ob kapitulaciji Italije
septembra 1943). Hči Marija Saje je študirala na filozofski fakulteti. O pe-
tem otroku nisem dobil podatkov. Vsi so bili vzgojeni v poštenem rodolju-
bju. Mati, po rodu Gorenjka, v tem ni popuščala.
30. septembra 1927 je bil Rado Saje sprejet kot gojenec v Pomorsko
vojno akademijo. Pri njegovem vstopu v akademijo pa ni igralo vloge
samo težko socialno vprašanje, kakor pri mnogih naših mornariških ofi-
cirjih, ki so videli v akademiji le sredstvo za dosego kruha in boljšega živ-
ljenja. Na Baldovo odločitev je imela precejšen vpliv reka Krka, na kateri
je kot gimnazijec tekmoval, in pa kolonije na morju. Morje je vzljubil kot
mladenič in ta ljubezen je bila odločilna.
Akademijo je dovršil leta 1929 kot gojenec 5. klase. V rangu klase je
med petintridesetimi konkurenti dosegel 18. mesto. Takoj nato je bil vkr-
can na ladjo »Spasilac« in je nekaj let preživel v raznih službah na kop-
nem in na različnih vojnih ladjah. Pomorski poklic, ki ga je najbolj privla-
čeval, je bilo podmorništvo. Zato se je 14. oktobra 1933 vpisal v tečaj za
podmorniške oficirje in ga z odličnim uspehom dovršil 5. junija 1935. Po
dokončanem tečaju je bil nekaj let vkrcan na podmornicah, kjer je prešel
vse funkcije od navigacijskega preko artilerijskega in torpednega oficirja
do 1. oficirja na podmornici »Osvetnik«. 4. maja 1937 mu je bila priznana
podmorniška specializacija. Nato se je pripravljal na tečaj za komandan-
ta podmornice, ki ga je z odličnim uspehom dovršil 10. septembra 1940.
Tik pred razpadom stare Jugoslavije je služboval v bazi podmorniške
flotilje je v Tivtu v činu poročnika bojne ladje 1. reda, ki ga je dobil 6. sep-
tembra 1940. V tej službi ga je zatekla kapitulacija vojske in mornarice.
Italijani so ga takoj izgnali v okupirano Slovenijo. Razočaran zaradi hitre
kapitulacije in zato, ker ni mogel napraviti nič proti predaji flote sovraž-
391
