Page 390 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 390
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
ko se je glavnina partizanskih sil umaknila čez mejo na Primorsko, prav
tja, kamor si je Osredkar želel, da bi se boril za osvoboditev neosvoboje-
nih Slovencev. On pa je tedaj mrtev ležal ob žičnih ovirah vrh Blegoša.
Preživeli borci Poljanske čete vedo o Osredkarju povedati mnogo
več, kot nam dopušča skromno odmerjeni prostor. Bil je vedno prvi med
najhrabrejšimi partizani, kljub temu pa skromen.
Veliko je svojim tovarišem pomagal, da so se aklimatizirali v novem
načinu boja z nadmočnim sovražnikom. Kljub temu, da je od svojih bor-
cev veliko zahteval, so ga vzljubili, ker je bil vedno pripravljen pomagati
tovarišu v zagati, ker ni nikdar pustil soborca v škripcih. Čeprav oficir se
je hitro vživel v novo okolje, se tako rekoč pobratil s soborci, ki so priha-
jali iz delavskih in kmečkih vrst. Ni poznal počitka. Boj proti okupatorju
in pomoč ter urjenje tovarišev mu je bila prva naloga. V redkih trenutkih
počitka je tovarišem veliko pripovedoval o morju in ladjah, o svoji želji,
da bi se boril na morju ali vsaj za morje. Zato je hrepenel po odhodu na
Primorsko, da bi se tam bojeval za našo obalo. S temi svojimi lastnostmi,
predvsem s svojim skromnim in tovariškim obnašanjem, s svojo iskre-
nostjo in priljudnostjo a tudi strogostjo je vplival na tovariše v četi in na
njihovo zadržanje v bojih, to je na aktivnost celotne čete.
Komaj dva meseca in pol je trajalo njegovo partizansko življenje. A
kljub temu lahko rečemo, da predstavlja ta kratki čas celo aktivno življe-
nje človeka, ki je ljubil svobodo nadvse in dal zanjo najdragocenejše, to je
življenje.
Leta 1949 je Osredkarjeva družina prenesla njegove posmrtne ostan-
ke v grobnico v Radovljico, kjer sta že ležala njegova brata – dvojčka Sava
in Radko.
Ob koncu je treba poudariti, da je bil Ive Osredkar prvi jugoslovan-
ski mornariški oficir, ki se je odločil za partizanski boj, obenem pa tudi
prvi med njimi, ki je dal svoje življenje za osvoboditev in za novo družbe-
no življenje, ki ga je ustvarjala revolucija.
390
ko se je glavnina partizanskih sil umaknila čez mejo na Primorsko, prav
tja, kamor si je Osredkar želel, da bi se boril za osvoboditev neosvoboje-
nih Slovencev. On pa je tedaj mrtev ležal ob žičnih ovirah vrh Blegoša.
Preživeli borci Poljanske čete vedo o Osredkarju povedati mnogo
več, kot nam dopušča skromno odmerjeni prostor. Bil je vedno prvi med
najhrabrejšimi partizani, kljub temu pa skromen.
Veliko je svojim tovarišem pomagal, da so se aklimatizirali v novem
načinu boja z nadmočnim sovražnikom. Kljub temu, da je od svojih bor-
cev veliko zahteval, so ga vzljubili, ker je bil vedno pripravljen pomagati
tovarišu v zagati, ker ni nikdar pustil soborca v škripcih. Čeprav oficir se
je hitro vživel v novo okolje, se tako rekoč pobratil s soborci, ki so priha-
jali iz delavskih in kmečkih vrst. Ni poznal počitka. Boj proti okupatorju
in pomoč ter urjenje tovarišev mu je bila prva naloga. V redkih trenutkih
počitka je tovarišem veliko pripovedoval o morju in ladjah, o svoji želji,
da bi se boril na morju ali vsaj za morje. Zato je hrepenel po odhodu na
Primorsko, da bi se tam bojeval za našo obalo. S temi svojimi lastnostmi,
predvsem s svojim skromnim in tovariškim obnašanjem, s svojo iskre-
nostjo in priljudnostjo a tudi strogostjo je vplival na tovariše v četi in na
njihovo zadržanje v bojih, to je na aktivnost celotne čete.
Komaj dva meseca in pol je trajalo njegovo partizansko življenje. A
kljub temu lahko rečemo, da predstavlja ta kratki čas celo aktivno življe-
nje človeka, ki je ljubil svobodo nadvse in dal zanjo najdragocenejše, to je
življenje.
Leta 1949 je Osredkarjeva družina prenesla njegove posmrtne ostan-
ke v grobnico v Radovljico, kjer sta že ležala njegova brata – dvojčka Sava
in Radko.
Ob koncu je treba poudariti, da je bil Ive Osredkar prvi jugoslovan-
ski mornariški oficir, ki se je odločil za partizanski boj, obenem pa tudi
prvi med njimi, ki je dal svoje življenje za osvoboditev in za novo družbe-
no življenje, ki ga je ustvarjala revolucija.
390
