Page 393 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 393
Major Baldomir Saje iz Novega mesta (roj. 1909)
niku, je v Novem mestu takoj iskal način borbe proti okupatorju. Že po-
leti 1941 je v Koširjevi družini v Novem mestu našel zveze z Osvobodilno
fronto. S Koširjevimi je aktivno sodeloval v partizanskih odnosno akcijah
OF znotraj novomeškega bloka.
Osvobodilna fronta tedaj ni zaupala bivšim oficirjem. To nezaupanje
je povzročilo, da so nekateri rodoljubni oficirji iskali zveze s partizansko
organizacijo in edinicami tudi po več mesecev. Zaradi oficirskih skupin,
kot je bila na primer Nagodetova »Stara pravda«, ki so soglašale z giba-
njem Draže Mihajloviča in z velesrbsko Jugoslavijo, je bilo nezaupanje or-
ganov OF razumljivo. Toda Baldo si je pridobil zaupanje takoj in je bil med
najaktivnejšimi ilegalnimi delavci Novega mesta.
Septembra 1941 so napredni mornariški oficirji v Ljubljani orga-
nizirali skupino pod imenom »Mornariška grupa Jadran Osvobodilne
fronte«. Na čelu skupine so bili kapetan Vladimir Kandare, poročnika lij
Poljanec in Franc Potočnik. Kmalu je skupina vključila v svoje delo tudi
vse mlajše oficirje v Novem mestu. Tu je najprej nastala trojka, ki so jo
sestavljali Baldo Saje, Janez Tomšič in Slavko Kavšek. Ti so kmalu pove-
zali z OF še ostale oficirje mornarice, ki so živeli v Novem mestu.
Tako ljubljanska kakor novomeška mornariška skupina sta se prip-
ravljali za odhod v partizane. Spomladi 1942 bi se morali vsi člani skupin
javiti pri partizanskih javkah in se vključiti v oborožen boj. Toda, bodisi
da so Italijani kaj izvedeli, bodisi, da je bilo to v že naprej pripravljenem
načrtu, so bili slovenski oficirji v Novem mestu v noči med 17. in 18. mar-
cem 1942 aretirani. Dan kasneje so bili zaprti oficirji v Ljubljani. Kljub za-
gotovilu, da bodo organizirani oficirji obveščeni o morebitni nevarnosti,
se to ni zgodilo. Zveze so iz neznanega vzroka odpovedale. Po treh dneh
zapora v garaži domobranske kasarne v Ljubljani so vse oficirje strpali na
tovorni vlak in odpeljali v taborišče Gonars v Furlaniji.
V taborišču so se organizirani oficirji zopet zbrali v trojke in ponov-
no vzpostavili mornariško grupo OF. Baldo Saje je bil med prvimi. Skupaj
s Kavškom in Tomšičem se je močno zavzel za to, da je organizacija delo-
vala ne samo med oficirji temveč tudi med podoficirji, ki so v internaciji
kazali vedno več smisla za boj Osvobodilne fronte.
Treba je poudariti, da so bili v glavnem vsi mlajši mornariški oficirji v
taborišču organizirani frontovci. Redko se je zgodilo, da so v organizacijo
vključili tudi kakega starejšega oficirja. Toda to velja samo za mornarico.
Pehotni in artilerijski oficirji, ki jih je bilo največ, so povečini ostali zvesti
svojim prejšnjim idealom: velikosrbski Jugoslaviji in kraljevini. Med obe-
393
niku, je v Novem mestu takoj iskal način borbe proti okupatorju. Že po-
leti 1941 je v Koširjevi družini v Novem mestu našel zveze z Osvobodilno
fronto. S Koširjevimi je aktivno sodeloval v partizanskih odnosno akcijah
OF znotraj novomeškega bloka.
Osvobodilna fronta tedaj ni zaupala bivšim oficirjem. To nezaupanje
je povzročilo, da so nekateri rodoljubni oficirji iskali zveze s partizansko
organizacijo in edinicami tudi po več mesecev. Zaradi oficirskih skupin,
kot je bila na primer Nagodetova »Stara pravda«, ki so soglašale z giba-
njem Draže Mihajloviča in z velesrbsko Jugoslavijo, je bilo nezaupanje or-
ganov OF razumljivo. Toda Baldo si je pridobil zaupanje takoj in je bil med
najaktivnejšimi ilegalnimi delavci Novega mesta.
Septembra 1941 so napredni mornariški oficirji v Ljubljani orga-
nizirali skupino pod imenom »Mornariška grupa Jadran Osvobodilne
fronte«. Na čelu skupine so bili kapetan Vladimir Kandare, poročnika lij
Poljanec in Franc Potočnik. Kmalu je skupina vključila v svoje delo tudi
vse mlajše oficirje v Novem mestu. Tu je najprej nastala trojka, ki so jo
sestavljali Baldo Saje, Janez Tomšič in Slavko Kavšek. Ti so kmalu pove-
zali z OF še ostale oficirje mornarice, ki so živeli v Novem mestu.
Tako ljubljanska kakor novomeška mornariška skupina sta se prip-
ravljali za odhod v partizane. Spomladi 1942 bi se morali vsi člani skupin
javiti pri partizanskih javkah in se vključiti v oborožen boj. Toda, bodisi
da so Italijani kaj izvedeli, bodisi, da je bilo to v že naprej pripravljenem
načrtu, so bili slovenski oficirji v Novem mestu v noči med 17. in 18. mar-
cem 1942 aretirani. Dan kasneje so bili zaprti oficirji v Ljubljani. Kljub za-
gotovilu, da bodo organizirani oficirji obveščeni o morebitni nevarnosti,
se to ni zgodilo. Zveze so iz neznanega vzroka odpovedale. Po treh dneh
zapora v garaži domobranske kasarne v Ljubljani so vse oficirje strpali na
tovorni vlak in odpeljali v taborišče Gonars v Furlaniji.
V taborišču so se organizirani oficirji zopet zbrali v trojke in ponov-
no vzpostavili mornariško grupo OF. Baldo Saje je bil med prvimi. Skupaj
s Kavškom in Tomšičem se je močno zavzel za to, da je organizacija delo-
vala ne samo med oficirji temveč tudi med podoficirji, ki so v internaciji
kazali vedno več smisla za boj Osvobodilne fronte.
Treba je poudariti, da so bili v glavnem vsi mlajši mornariški oficirji v
taborišču organizirani frontovci. Redko se je zgodilo, da so v organizacijo
vključili tudi kakega starejšega oficirja. Toda to velja samo za mornarico.
Pehotni in artilerijski oficirji, ki jih je bilo največ, so povečini ostali zvesti
svojim prejšnjim idealom: velikosrbski Jugoslaviji in kraljevini. Med obe-
393
