Page 385 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 385
Poročnik korvete Ive Osredkar iz Ljubljane
(roj. 1915)
V naši novejši pomorski zgodovini, predvsem med drugo svetovno vojno
lahko sledimo likom ljudi, ki so se pridružili narodnoosvobodilni vojski
in tu izvršili svojo dolžnost kot narodnjaki in oficirji ali podoficirji. Eden
izmed njih je bil tudi Ive Osredkar, poročnik korvete, ki je bil med prvimi,
ki je spoznal, da mora osvoboditev naše dežele sloneti predvsem na ne-
izprosnem boju proti okupatorjem.
Rojen v Ljubljani 6. maja 1915 v napredni družini, se je po dovršeni
gimnaziji odločil za mornarico in bil leta 1934 sprejet v Vojnopomorsko
akademijo v Dubrovniku. Po triletnem študiju je 28. junija 1936 postal ofi-
cir kot enajsti v rangu. Kot tak je najprej služboval na minolovcih, pozne-
je na tako imenovani matični ladji »Hvar« in končno kot komandir bate-
rije v Baški vodi. Pri vajah leta 1938 je eden od njegovih topov pomotoma
izpustil granato. Zato je bil Osredkar kaznovan z odložitvijo napredova-
nja. Tako je ostal v činu poročnika korvete vse do konca aprilske vojne. Bil
je med redkimi oficirji mlajših generacij, ki je redno bral napredno litera-
turo, ki se je bratil z mornarji, ki je končno zelo težko prenesel kapitula-
cijo in predajo mornarice italijanskemu okupatorju, ne da bi mogel pose-
či v boj.
V takem težkem razpoloženju se je konec aprila 1941 vrnil v Ljubljano.
Že maja so Italijani pri hišni preiskavi našli njegovo pištolo in ga zaprli.
Po treh mesecih so ga obsodili na tri mesece zapora in ker jih je že prese-
del, je bil izpuščen. Že v zaporu je spoznal prve ilegalce OF. Ko pa je prišel
na svobodo, se je avgusta dokončno povezal z Osvobodilno fronto. Preveč
je bil dinamičen, da bi se povezoval samo s svojimi mornariškimi tovari-
ši v grupi »Jadran«. Že avgusta se je povezal z Borisom Ziherlom, Marijo
Dolenčevo in Jožetom Galičičem, čeprav je stanoval za Bežigradom, mu je
Osvobodilna fronta zaupala sektor Vič. Tu je skrbel za organizacijo odbo-
rov OF. Kasneje so mu zaupali zvezo med terenskimi odbori in partizan-
sko organizacijo izven Ljubljane. Preko te zveze so viški fantje odhajali v
gozdove. A Osredkar se tudi s tem ni zadovoljil. Skrbel je za propagandni
material in ga tudi osebno raznašal. Kot vojaški referent svojega terena
je do svojega odhoda v partizane organiziral okoli 70 viških in trnovskih
fantov, da so šli v prve partizanske čete, dudi sam je hrepenel po boju,
predvsem pa po boju na morju.
385
(roj. 1915)
V naši novejši pomorski zgodovini, predvsem med drugo svetovno vojno
lahko sledimo likom ljudi, ki so se pridružili narodnoosvobodilni vojski
in tu izvršili svojo dolžnost kot narodnjaki in oficirji ali podoficirji. Eden
izmed njih je bil tudi Ive Osredkar, poročnik korvete, ki je bil med prvimi,
ki je spoznal, da mora osvoboditev naše dežele sloneti predvsem na ne-
izprosnem boju proti okupatorjem.
Rojen v Ljubljani 6. maja 1915 v napredni družini, se je po dovršeni
gimnaziji odločil za mornarico in bil leta 1934 sprejet v Vojnopomorsko
akademijo v Dubrovniku. Po triletnem študiju je 28. junija 1936 postal ofi-
cir kot enajsti v rangu. Kot tak je najprej služboval na minolovcih, pozne-
je na tako imenovani matični ladji »Hvar« in končno kot komandir bate-
rije v Baški vodi. Pri vajah leta 1938 je eden od njegovih topov pomotoma
izpustil granato. Zato je bil Osredkar kaznovan z odložitvijo napredova-
nja. Tako je ostal v činu poročnika korvete vse do konca aprilske vojne. Bil
je med redkimi oficirji mlajših generacij, ki je redno bral napredno litera-
turo, ki se je bratil z mornarji, ki je končno zelo težko prenesel kapitula-
cijo in predajo mornarice italijanskemu okupatorju, ne da bi mogel pose-
či v boj.
V takem težkem razpoloženju se je konec aprila 1941 vrnil v Ljubljano.
Že maja so Italijani pri hišni preiskavi našli njegovo pištolo in ga zaprli.
Po treh mesecih so ga obsodili na tri mesece zapora in ker jih je že prese-
del, je bil izpuščen. Že v zaporu je spoznal prve ilegalce OF. Ko pa je prišel
na svobodo, se je avgusta dokončno povezal z Osvobodilno fronto. Preveč
je bil dinamičen, da bi se povezoval samo s svojimi mornariškimi tovari-
ši v grupi »Jadran«. Že avgusta se je povezal z Borisom Ziherlom, Marijo
Dolenčevo in Jožetom Galičičem, čeprav je stanoval za Bežigradom, mu je
Osvobodilna fronta zaupala sektor Vič. Tu je skrbel za organizacijo odbo-
rov OF. Kasneje so mu zaupali zvezo med terenskimi odbori in partizan-
sko organizacijo izven Ljubljane. Preko te zveze so viški fantje odhajali v
gozdove. A Osredkar se tudi s tem ni zadovoljil. Skrbel je za propagandni
material in ga tudi osebno raznašal. Kot vojaški referent svojega terena
je do svojega odhoda v partizane organiziral okoli 70 viških in trnovskih
fantov, da so šli v prve partizanske čete, dudi sam je hrepenel po boju,
predvsem pa po boju na morju.
385
