Page 90 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 90
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
plovbe, 15 velike obalne in 8 ladij male obalne plovbe. Stolpec o tipih ladij
nam pove, da je bilo med slovenskimi plovnimi objekti 34 barkov, 9 bri-
gantin, 8 brigov in 8 brigškunerjev, 5 ladij je bilo tipa nava. Dalje se ome-
njajo 3 manjše ladje tipa pelig, 2 trabakuli in 2 skunerja, 1 ladja je tipa po-
laka, druga barkluger. Končno je treba omeniti še Mauserjevo barkačo
in Bradaškijevo ladjo male obalne plovbe neugotovljivega tipa, ki jo je la-
stnik opremil s parnim motorjem.
Iz obeh stolpcev je razvidno, da so slovenski ladjarji dajali prednost
ladjam dolge plovbe. To se je dogajalo nedvomno zato, ker so večje ladje
dovoljevale obsežnejši akcijski radij in važnejše posle. Do istih zaključk-
ov nas privede analiza rubrike o tonaži oziroma nosilnosti ladij. Imamo
namreč opravka z dvainpetdesetimi objekti z nosilnostjo nad 300 ton in
samo dvaindvajset ladij ima manj kot 300 ton nosilnosti. Za eno ladjo no-
silnost ni znana. Toda vse kaže, da jo je treba prišteti h kategoriji z nosil-
nostjo nad 300 ton. Tako je v seznamu triinpetdeset večjih in dvaindvaj-
set manjših ladij.
Podrobna razdelitev ladij po nosilnosti je takale: petnajst jih spada v
kategorijo med 300 in 400 tonami, osemnajst v kategorijo med 400 in 500
tonami in osem v kategorijo med 500 in 600 tonami. Enainštirideset la-
dij spada torej po nosilnosti v tako imenovano srednjo kategorijo. Najbrž
spada sem tudi ladja, katere nosilnost ni znana. Tako se število ladij sre-
dnje kategorije poveča na dvainštirideset. V višje kategorije spada enajst
ladij. Med njimi jih je pet med 600 in 700, tri med 700 in 800 in ena med
900 in 1.000 tonami. V kategorijo z nosilnostjo nad 1.000 ton spadata to-
rej samo dve ladji in to ena pod in ena nad 1.100 ton. Tudi ti podatki po-
trjujejo, da so prevladovale ladje srednje kategorije. Primerjava z drugimi
ladjarji na Jadranu nam pove, da so Slovenci sledili Hrvatom in Nemcem,
pri katerih je povprečje nosilnosti ladij približno enako. V nižje kategorije
nosilnosti spada, kot rečeno, dvaindvajset ladij. Od tega jih je sedem z no-
silnostjo med 300 in 200 tonami in šest med 200 in 100 tonami. Drugih
enajst objektov spada v kategorijo pod 100 ton nosilnosti. Zadnja števil-
ka potrjuje domnevo, da slovenski ladjarji niso kazali velikega zanimanja
za malo obalno plovbo. Če upoštevamo še, da je bilo vsaj pet malih jadr-
nic grajenih ali prirejenih za prevoz peska in kamenja iz ustja Soče in kra-
ških obmorskih vasi v velika mesta, kot sta Trst in Benetke, je zgornja do-
mneva še bolj utemeljena.
Če se sedaj obrnemo na ladjedelnice, kjer so bile grajene ladje, ki jih
obravnavamo, moremo takoj ugotoviti, da so naši ladjarji najbolj zaupa-
90
plovbe, 15 velike obalne in 8 ladij male obalne plovbe. Stolpec o tipih ladij
nam pove, da je bilo med slovenskimi plovnimi objekti 34 barkov, 9 bri-
gantin, 8 brigov in 8 brigškunerjev, 5 ladij je bilo tipa nava. Dalje se ome-
njajo 3 manjše ladje tipa pelig, 2 trabakuli in 2 skunerja, 1 ladja je tipa po-
laka, druga barkluger. Končno je treba omeniti še Mauserjevo barkačo
in Bradaškijevo ladjo male obalne plovbe neugotovljivega tipa, ki jo je la-
stnik opremil s parnim motorjem.
Iz obeh stolpcev je razvidno, da so slovenski ladjarji dajali prednost
ladjam dolge plovbe. To se je dogajalo nedvomno zato, ker so večje ladje
dovoljevale obsežnejši akcijski radij in važnejše posle. Do istih zaključk-
ov nas privede analiza rubrike o tonaži oziroma nosilnosti ladij. Imamo
namreč opravka z dvainpetdesetimi objekti z nosilnostjo nad 300 ton in
samo dvaindvajset ladij ima manj kot 300 ton nosilnosti. Za eno ladjo no-
silnost ni znana. Toda vse kaže, da jo je treba prišteti h kategoriji z nosil-
nostjo nad 300 ton. Tako je v seznamu triinpetdeset večjih in dvaindvaj-
set manjših ladij.
Podrobna razdelitev ladij po nosilnosti je takale: petnajst jih spada v
kategorijo med 300 in 400 tonami, osemnajst v kategorijo med 400 in 500
tonami in osem v kategorijo med 500 in 600 tonami. Enainštirideset la-
dij spada torej po nosilnosti v tako imenovano srednjo kategorijo. Najbrž
spada sem tudi ladja, katere nosilnost ni znana. Tako se število ladij sre-
dnje kategorije poveča na dvainštirideset. V višje kategorije spada enajst
ladij. Med njimi jih je pet med 600 in 700, tri med 700 in 800 in ena med
900 in 1.000 tonami. V kategorijo z nosilnostjo nad 1.000 ton spadata to-
rej samo dve ladji in to ena pod in ena nad 1.100 ton. Tudi ti podatki po-
trjujejo, da so prevladovale ladje srednje kategorije. Primerjava z drugimi
ladjarji na Jadranu nam pove, da so Slovenci sledili Hrvatom in Nemcem,
pri katerih je povprečje nosilnosti ladij približno enako. V nižje kategorije
nosilnosti spada, kot rečeno, dvaindvajset ladij. Od tega jih je sedem z no-
silnostjo med 300 in 200 tonami in šest med 200 in 100 tonami. Drugih
enajst objektov spada v kategorijo pod 100 ton nosilnosti. Zadnja števil-
ka potrjuje domnevo, da slovenski ladjarji niso kazali velikega zanimanja
za malo obalno plovbo. Če upoštevamo še, da je bilo vsaj pet malih jadr-
nic grajenih ali prirejenih za prevoz peska in kamenja iz ustja Soče in kra-
ških obmorskih vasi v velika mesta, kot sta Trst in Benetke, je zgornja do-
mneva še bolj utemeljena.
Če se sedaj obrnemo na ladjedelnice, kjer so bile grajene ladje, ki jih
obravnavamo, moremo takoj ugotoviti, da so naši ladjarji najbolj zaupa-
90
