Page 91 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 91
Sto let slovenskega ladjarstva (1841–1941)

Model barke.
li domačim ladjedelnicam. Med temi je uživala največje zaupanje ladje-
delnica na Reki, ki je zgradila skupno osemnajst ladij z naše tabele. Reki
sledi Mali Lošinj. Tamkajšnje ladjedelnice so zgradile za slovenske lad-
jarje šestnajst ladij. Tretje po vrsti so bile ladjedelnice mesta Trsta, ka-
mor prištevamo še ladjedelnice v Sv. Roku, Barkovljah in Sv. Lovrencu pri
Trstu. Tu je bilo zgrajenih skupno petnajst omenjenih ladij. Ladjedelnica
v Pečinah je zgradila šest in v Martinščici tri ladje. Dve sta bili zgrajeni v
Kopru in po ena v Bakru in Rovinju. V Slovenskem in Hrvaškem primorju
je bilo za naše ladjarje zgrajenih skupno enainšestdeset ladij z naše tabe-
le. K avstrijski obali štejemo še Benetke in Chioggio. V ladjedelnicah teh
mest je bilo zgrajenih osem ladij, in sicer: tri v Chioggi in pet v Benetkah.
Šest od tega je bilo zgrajenih pred, dve pa po letu 1866, ko je Benečija priš-
la pod Italijo. Šest ladij pa so naši ladjarji kupili v tujini. Naredili so jih v
Bostonu, Amsterdamu, North-Shieldsu, La Spezii in v neki neimenovani
ladjedelnici v Turčiji.

Seveda ni naključje, da so najbolj zaupali ladjedelnicam v Trstu, na
Reki in v Malem Lošinju. V tem so slovenski ladjarji posnemali Hrvate,

91
   86   87   88   89   90   91   92   93   94   95   96