Page 93 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
Sto let slovenskega ladjarstva (1841–1941)
pojavlja kot ladjar leta 1853, je iz Polhovega Gradca. Ferdinand Marušič je
bil doma v Devinu, Pavel Kugy pa v Lindu na Koroškem. Franc Velušič iz-
javlja, da je Sežančan, čeprav je stalno živel v Lovranu pri Reki. Silvester
Bradaškija je bil iz Tržiča (Monfalcone) in Anton Keršanac je po podatkih
letopisov živel v Portorožu, kjer se je ta priimek ohranil do nedavnega.
Določiti izvor drugih je dokaj teže. Dolenci, ki se pojavljajo v Pulju,
kasneje pa v Malem Lošinju, lahko izvirajo iz bližine Trsta (npr. z Opčin),
iz gornje Vipavske doline (okolica Ajdovščine), z Notranjskega ali celo
z Gorenjskega (okolica Škofje Loke ali Kranja). Po nekaterih terenskih
podatkih menimo, da je verjetna domneva, da so po rodu iz okolice
Ajdovščine. Čeprav sta bila vsaj dva Dolenca, to je Valentin in Avgust, ki ju
srečamo med slovenskimi ladjarji tega obdobja, rojena v Piranu, ju ne mo-
remo imeti za prava Pirančana. Njun oče se je v Piran, kjer je bil finančni
uslužbenec, priselil od drugod. Približno enako je z Valušniki, le s to raz-
liko, da jih na Primorskem nahajamo zelo malo. Pač pa so gotovo iz krajev
Slovenskega primorja Andrej Kocman, Evgen Križman, vsi trije Kanteti,
Adolf Klemenčič, Jožef Justin in Anton Porenta. Ivana Gorup je imela
moža iz ene od briških vasi na robu Furlanske nižine. Krištof Kosovel
je prišel verjetno iz Črnič pri Gorici. Angelika Malalan in Karlo Jeleršič,
ki spadata med najbolj znane ladjarje slovenskega rodu, sta prav gotovo
Kraševca. Prav tako je s Karlom Godničem, ki je bil doma iz Komna ali
bližnje okolice. Emilija Sancin, Andrej Toman in morda Franc Šušteršič
so zelo verjetno iz družin, ki so se priselile v Trst že v 18. stoletju in so se
po pravici imele za stare tržaške družine. Anton Šterbenk je verjetno po
rodu iz okolice Ribnice na Dolenjskem. Jožef Mauser se je preselil v Trst
iz okolice Radovljice na Gorenjskem.
Ivan Kalister, Bernard Eržen, Anton Funk, Ivan Dušjak, Alojzij in
Edvard Vram, Lovrenc Kaderk in Danijel Polak so po njihovih izjavah
Tržačani. Kakor rečeno, so se v Trstu naseljevali naši ljudje iz vseh histo-
ričnih pokrajin. Zato je treba iskati njihov izvor tako na Primorskem ka-
kor na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. To je za slovenske razmere
popolnoma razumljivo.
Podrobnejši pregled tabele nam pove, da je bilo v lasti posameznikov
osemindvajset ladij. Na prvem mestu so barki. Lastniki tega tipa ladje so
razporejeni takole: Ivan Kalister iz Trsta je imel ladjo »Maria Francesca«
(1855–1862), Ivan Korošec ladjo »Francesco Gilberto« (1856–1874), Lovrenc
Kaderk ladjo »Nicolos« (1872–1877) in Alojzij Vram (Fram?) ladjo »Due fi-
glie« (1873–1879). V osemdesetih letih je bil Danijel Polak lastnik preko-
93
pojavlja kot ladjar leta 1853, je iz Polhovega Gradca. Ferdinand Marušič je
bil doma v Devinu, Pavel Kugy pa v Lindu na Koroškem. Franc Velušič iz-
javlja, da je Sežančan, čeprav je stalno živel v Lovranu pri Reki. Silvester
Bradaškija je bil iz Tržiča (Monfalcone) in Anton Keršanac je po podatkih
letopisov živel v Portorožu, kjer se je ta priimek ohranil do nedavnega.
Določiti izvor drugih je dokaj teže. Dolenci, ki se pojavljajo v Pulju,
kasneje pa v Malem Lošinju, lahko izvirajo iz bližine Trsta (npr. z Opčin),
iz gornje Vipavske doline (okolica Ajdovščine), z Notranjskega ali celo
z Gorenjskega (okolica Škofje Loke ali Kranja). Po nekaterih terenskih
podatkih menimo, da je verjetna domneva, da so po rodu iz okolice
Ajdovščine. Čeprav sta bila vsaj dva Dolenca, to je Valentin in Avgust, ki ju
srečamo med slovenskimi ladjarji tega obdobja, rojena v Piranu, ju ne mo-
remo imeti za prava Pirančana. Njun oče se je v Piran, kjer je bil finančni
uslužbenec, priselil od drugod. Približno enako je z Valušniki, le s to raz-
liko, da jih na Primorskem nahajamo zelo malo. Pač pa so gotovo iz krajev
Slovenskega primorja Andrej Kocman, Evgen Križman, vsi trije Kanteti,
Adolf Klemenčič, Jožef Justin in Anton Porenta. Ivana Gorup je imela
moža iz ene od briških vasi na robu Furlanske nižine. Krištof Kosovel
je prišel verjetno iz Črnič pri Gorici. Angelika Malalan in Karlo Jeleršič,
ki spadata med najbolj znane ladjarje slovenskega rodu, sta prav gotovo
Kraševca. Prav tako je s Karlom Godničem, ki je bil doma iz Komna ali
bližnje okolice. Emilija Sancin, Andrej Toman in morda Franc Šušteršič
so zelo verjetno iz družin, ki so se priselile v Trst že v 18. stoletju in so se
po pravici imele za stare tržaške družine. Anton Šterbenk je verjetno po
rodu iz okolice Ribnice na Dolenjskem. Jožef Mauser se je preselil v Trst
iz okolice Radovljice na Gorenjskem.
Ivan Kalister, Bernard Eržen, Anton Funk, Ivan Dušjak, Alojzij in
Edvard Vram, Lovrenc Kaderk in Danijel Polak so po njihovih izjavah
Tržačani. Kakor rečeno, so se v Trstu naseljevali naši ljudje iz vseh histo-
ričnih pokrajin. Zato je treba iskati njihov izvor tako na Primorskem ka-
kor na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. To je za slovenske razmere
popolnoma razumljivo.
Podrobnejši pregled tabele nam pove, da je bilo v lasti posameznikov
osemindvajset ladij. Na prvem mestu so barki. Lastniki tega tipa ladje so
razporejeni takole: Ivan Kalister iz Trsta je imel ladjo »Maria Francesca«
(1855–1862), Ivan Korošec ladjo »Francesco Gilberto« (1856–1874), Lovrenc
Kaderk ladjo »Nicolos« (1872–1877) in Alojzij Vram (Fram?) ladjo »Due fi-
glie« (1873–1879). V osemdesetih letih je bil Danijel Polak lastnik preko-
93
