Page 359 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 359
Pomen gibalne dejavnosti in stanja delazmožnosti za počutje zaposlenih v predšolski vzgoji
večji učinek intervencij pri promociji zdravja na delovnih mestih, ki vklju-
čuje gibalno dejavnost, imajo zagotovo t. i. večkomponentne intervencije,
kjer so zaposleni poleg rednih gibalnih dejavnosti vključeni tudi v predava-
nja/izobraževalne delavnice/motivacijske razgovore s področja prehrane in
psihologije.
Retar, Žmavc in Špela Erjavec (2020) ugotavljajo, da več kot 58 vzgoji-
teljic delo vzgojitelja zaznava kot precej ali zelo telesno zahtevno. Telesna
utrujenost posameznika na delovnem mestu povečuje njegovo občutljivost
za morebitne psihične pritiske. Telesne obremenitve torej same po sebi za
vzgojitelje niso nujno zelo problematične, toda v interakciji s številnimi psi-
hičnimi pritiski na vzgojitelja lahko na posameznika tudi te močno učinku-
jejo. Potencialno zmanjšanje telesnih obremenitev vzgojiteljev bi lahko po-
večalo njihovo kapaciteto za soočanje s psihičnimi pritiski. Ob načrtovanju
gibalno dejavnih programov krepitve zdravja zaposlenih je treba preučiti gi-
balno dejavnost zaposlenih na delovnem mestu in najpogostejše gibalne
vzorce, ki se pojavljajo, in na podlagi ugotovitev pripraviti program vadbe,
ki bo skladen z njihovimi telesnimi obremenitvami na delovnem mestu in
njihovim zdravstvenim stanjem. Eden od izzivov, ki se pojavlja, je tudi, kako
umestiti vadbo v delovni proces, da le-ta ne trpi in zaposleni niso dodatno
obremenjeni. Na tem mestu sta zagotovo pomembni komunikacija z zapo-
slenimi in možnost, da sami sooblikujejo in predlagajo program promocije
zdravja na delovnem mestu. Hkrati je seveda nujno vedno spodbujati redno
gibalno dejavnost tudi v prostem času zaposlenega.
Z namenom zagotavljanja tako zdravja zaposlenih v vzgoji in izobraževa-
nju kot tudi s tem povezane kvalitete opravljanja njihovega dela je treba
opraviti razmislek o vprašanju, kako strokovni kot tudi bodoči kader spod-
buditi k redni skrbi za lastno psihofizično zmogljivost. Kot nakazujejo razis-
kave, ustrezna psihofizična zmogljivost strokovnega kadra ne prispeva le k
zmanjševanju odsotnosti z delovnega mesta, pač pa je tudi dejavnik kvalitete
dela.
Literatura
Andrenšek, A. 2019. »Učinek gibalne intervencije na izboljšanje telesne pripra-
vljenosti zaposlenih v vrtcih Občine Piran.« Magistrsko delo, Univerza na
Primorskem.
Benevene, P., H. Yau, P. Wong, C. Fiorilli in S. De Stasio. 2018. »A Cross-National
Comparison on Subjective Well-Being of Kindergarten Teachers: Hong
Kong and Italy.« Frontiers in Psychology 9:2626.
Berg, T. I. J., L. A. M. van den Elders, B. C. H. de Zwart in A. Burdorf. 2009. »The
Effects of Work-Related and Individual Factors on the Work Ability Index: A
359
večji učinek intervencij pri promociji zdravja na delovnih mestih, ki vklju-
čuje gibalno dejavnost, imajo zagotovo t. i. večkomponentne intervencije,
kjer so zaposleni poleg rednih gibalnih dejavnosti vključeni tudi v predava-
nja/izobraževalne delavnice/motivacijske razgovore s področja prehrane in
psihologije.
Retar, Žmavc in Špela Erjavec (2020) ugotavljajo, da več kot 58 vzgoji-
teljic delo vzgojitelja zaznava kot precej ali zelo telesno zahtevno. Telesna
utrujenost posameznika na delovnem mestu povečuje njegovo občutljivost
za morebitne psihične pritiske. Telesne obremenitve torej same po sebi za
vzgojitelje niso nujno zelo problematične, toda v interakciji s številnimi psi-
hičnimi pritiski na vzgojitelja lahko na posameznika tudi te močno učinku-
jejo. Potencialno zmanjšanje telesnih obremenitev vzgojiteljev bi lahko po-
večalo njihovo kapaciteto za soočanje s psihičnimi pritiski. Ob načrtovanju
gibalno dejavnih programov krepitve zdravja zaposlenih je treba preučiti gi-
balno dejavnost zaposlenih na delovnem mestu in najpogostejše gibalne
vzorce, ki se pojavljajo, in na podlagi ugotovitev pripraviti program vadbe,
ki bo skladen z njihovimi telesnimi obremenitvami na delovnem mestu in
njihovim zdravstvenim stanjem. Eden od izzivov, ki se pojavlja, je tudi, kako
umestiti vadbo v delovni proces, da le-ta ne trpi in zaposleni niso dodatno
obremenjeni. Na tem mestu sta zagotovo pomembni komunikacija z zapo-
slenimi in možnost, da sami sooblikujejo in predlagajo program promocije
zdravja na delovnem mestu. Hkrati je seveda nujno vedno spodbujati redno
gibalno dejavnost tudi v prostem času zaposlenega.
Z namenom zagotavljanja tako zdravja zaposlenih v vzgoji in izobraževa-
nju kot tudi s tem povezane kvalitete opravljanja njihovega dela je treba
opraviti razmislek o vprašanju, kako strokovni kot tudi bodoči kader spod-
buditi k redni skrbi za lastno psihofizično zmogljivost. Kot nakazujejo razis-
kave, ustrezna psihofizična zmogljivost strokovnega kadra ne prispeva le k
zmanjševanju odsotnosti z delovnega mesta, pač pa je tudi dejavnik kvalitete
dela.
Literatura
Andrenšek, A. 2019. »Učinek gibalne intervencije na izboljšanje telesne pripra-
vljenosti zaposlenih v vrtcih Občine Piran.« Magistrsko delo, Univerza na
Primorskem.
Benevene, P., H. Yau, P. Wong, C. Fiorilli in S. De Stasio. 2018. »A Cross-National
Comparison on Subjective Well-Being of Kindergarten Teachers: Hong
Kong and Italy.« Frontiers in Psychology 9:2626.
Berg, T. I. J., L. A. M. van den Elders, B. C. H. de Zwart in A. Burdorf. 2009. »The
Effects of Work-Related and Individual Factors on the Work Ability Index: A
359
