Page 358 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 358
ej Plevnik, Anja Bukovšek, Irena Kleibencetl in Milan Hosta
ugotovile, da je WAI 33,49 ± 7,03 točk, kar je za skoraj deset točk nižji rezultat
od naših rezultatov. Ko pogledamo podrobneje, ugotovimo, da je povprečna
starost vzorca v omenjeni raziskavi skoraj deset let višja. S tem pojasnimo re-
zultate, da je povprečje seštevka točk WAI pri vzgojiteljicah v našem vzorcu
39,8 ± 5,7 točk, pri pomočnicah vzgojiteljice 43,3 ± 4,5 točk in pri kuharicah
ter čistilkah 41,2 ± 6,6 točk.
Rezultati pomembno potrdijo potrebo po posebni skrbi in obravnavi sta-
rejših zaposlenih. Sklepamo namreč lahko, da upad telesne pripravljenosti
vpliva na nižji indeks delazmožnosti. Slaba delazmožnost (< 27 točk) je pove-
zana s pomanjkanjem visoko intenzivne gibalne aktivnosti, slabšo mišično
vzdržljivostjo, z višjo starostjo, debelostjo, zahtevnejšimi umskimi obremeni-
tvami, s pomanjkanjem avtonomije na delovnem mestu, z neustreznim de-
lovnim okoljem in velikim telesnim naporom med opravljanjem delovnih na-
log (Berg idr. 2009).
Torej na delazmožnost posameznika vpliva več dejavnikov, ki so v prvi vr-
sti pomembni za ohranjanje, v drugi pa za izboljšanje delazmožnosti, kjer
je to mogoče. Med njimi so življenjski slog, zahteve dela in telesna pripra-
vljenost delavca. V kontekstu ohranjanja in izboljšanja delazmožnosti je smi-
selno v promocijo zdravja na delovnem mestu vključiti večkomponentne in-
tervencije, ki vključujejo redno vadbo za izboljšanje telesne pripravljenosti,
prevencijo debelosti in zmanjšanje telesne ter psiho-socialne delovne obre-
menitve. Dvanajstmesečna intervencija aerobne vadbe je namreč statistično
značilno vplivala na izboljšanje delazmožnosti in skrajšala čas regeneracije
oseb, zaposlenih na delovnih mestih čistilcev v starostni skupini 45 let ali
manj (Lidegaard idr. 2018). Pri delavcih, starejših od 50, let se rezultat WAI-
vprašalnika slabša za 0,5–0,7 točke/leto (Ilmarinen, Tuomi in Klockars 1997).
Zato za starejše delavce predlagamo, da se aktivnosti promocije zdravja na
delovnem mestu izvajajo predvsem z namenom ohranjanja obstoječe de-
lazmožnosti, med katere pa je nujno vključiti različne gibalne intervencije,
saj se s starostjo aktivno ukvarjanje z gibalno dejavnostjo znatno zmanjša
in lahko kot dejavnik tveganja vpliva na poslabšanje delazmožnosti (Mackey
idr. 2011).
Zaključek
Delovna mesta ponujajo odlično priložnost za promocijo zdravja, ki teme-
lji na zdravem načinu življenja. Z ustreznimi pristopi pri promociji zdravja
na delovnem mestu bomo vplivali tudi na ohranjanje ali celo izboljšanje de-
lazmožnosti zaposlenih. Zadostna količina gibalne dejavnosti, ki je del zdra-
vega načina življenja, ima vpliv tudi na posameznikovo duševno zdravje. Naj-
358
ugotovile, da je WAI 33,49 ± 7,03 točk, kar je za skoraj deset točk nižji rezultat
od naših rezultatov. Ko pogledamo podrobneje, ugotovimo, da je povprečna
starost vzorca v omenjeni raziskavi skoraj deset let višja. S tem pojasnimo re-
zultate, da je povprečje seštevka točk WAI pri vzgojiteljicah v našem vzorcu
39,8 ± 5,7 točk, pri pomočnicah vzgojiteljice 43,3 ± 4,5 točk in pri kuharicah
ter čistilkah 41,2 ± 6,6 točk.
Rezultati pomembno potrdijo potrebo po posebni skrbi in obravnavi sta-
rejših zaposlenih. Sklepamo namreč lahko, da upad telesne pripravljenosti
vpliva na nižji indeks delazmožnosti. Slaba delazmožnost (< 27 točk) je pove-
zana s pomanjkanjem visoko intenzivne gibalne aktivnosti, slabšo mišično
vzdržljivostjo, z višjo starostjo, debelostjo, zahtevnejšimi umskimi obremeni-
tvami, s pomanjkanjem avtonomije na delovnem mestu, z neustreznim de-
lovnim okoljem in velikim telesnim naporom med opravljanjem delovnih na-
log (Berg idr. 2009).
Torej na delazmožnost posameznika vpliva več dejavnikov, ki so v prvi vr-
sti pomembni za ohranjanje, v drugi pa za izboljšanje delazmožnosti, kjer
je to mogoče. Med njimi so življenjski slog, zahteve dela in telesna pripra-
vljenost delavca. V kontekstu ohranjanja in izboljšanja delazmožnosti je smi-
selno v promocijo zdravja na delovnem mestu vključiti večkomponentne in-
tervencije, ki vključujejo redno vadbo za izboljšanje telesne pripravljenosti,
prevencijo debelosti in zmanjšanje telesne ter psiho-socialne delovne obre-
menitve. Dvanajstmesečna intervencija aerobne vadbe je namreč statistično
značilno vplivala na izboljšanje delazmožnosti in skrajšala čas regeneracije
oseb, zaposlenih na delovnih mestih čistilcev v starostni skupini 45 let ali
manj (Lidegaard idr. 2018). Pri delavcih, starejših od 50, let se rezultat WAI-
vprašalnika slabša za 0,5–0,7 točke/leto (Ilmarinen, Tuomi in Klockars 1997).
Zato za starejše delavce predlagamo, da se aktivnosti promocije zdravja na
delovnem mestu izvajajo predvsem z namenom ohranjanja obstoječe de-
lazmožnosti, med katere pa je nujno vključiti različne gibalne intervencije,
saj se s starostjo aktivno ukvarjanje z gibalno dejavnostjo znatno zmanjša
in lahko kot dejavnik tveganja vpliva na poslabšanje delazmožnosti (Mackey
idr. 2011).
Zaključek
Delovna mesta ponujajo odlično priložnost za promocijo zdravja, ki teme-
lji na zdravem načinu življenja. Z ustreznimi pristopi pri promociji zdravja
na delovnem mestu bomo vplivali tudi na ohranjanje ali celo izboljšanje de-
lazmožnosti zaposlenih. Zadostna količina gibalne dejavnosti, ki je del zdra-
vega načina življenja, ima vpliv tudi na posameznikovo duševno zdravje. Naj-
358
