Page 125 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 125

II.1 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v vzgoji in izobraževanju

            vanja s starši, ti lahko ob razkritju intimnosti konfliktnih družinskih od-
            nosov občutijo veliko neprijetnih čustev, sram, negotovost, tesnobo, se
            počutijo izdani ipd., zato menimo, da je o tem primerno spregovoriti vsaj
            potem, ko je bil ta razgovor že opravljen, čeprav je to zapisana dolžnost
            CSD oz. policije.
                 Na samem razgovoru je psiholog lahko prisoten z namenom čustve-
            ne opore otroku, ob tem pa se spet lahko pojavi etična dilema, potrebna
            sta razmislek in pogovor z otrokom o tem, kako se bo počutil ob razkri-
            vanju družinske intime, nujno mu je predstaviti nujnost poklicne molčeč-
            nosti, to, da smo mu na voljo, če bi še kasneje želel govoriti o tem, ter kako
            konkretno mu lahko mi sami pomagamo.
                 V nadaljevanju navajamo primer s konkretno ponazoritvijo:


                 Psihologinjo v gimnaziji je poklicala socialna delavka iz CSD ter
                 jo obvestila, da morata s kolegico kriminalistko iz uprave krimi-
                 nalistične policije nujno opraviti pogovor z dijakinjo 2. letnika.
                 Natančnejšega razloga ni želela navesti, iz skromnih podatkov je
                 bilo mogoče sklepati zgolj, da gre za nasilje v družini, zato naj bi
                 med naslednjo uro prišli na šolo. Dijakinja naj bi po prepričanju
                 CSD pogovor pričakovala, ker so bili prejšnji dan že na obisku
                 pri njej doma. Ko je psihologinja poiskala dijakinjo in ji poveda-
                 la, kdo želi govoriti z njo, je bila ta zelo neprijetno presenečena,
                 osupla, nič ni vedela o tem, da so bili prejšnji dan predstavniki
                 CSD in policije na obisku pri njeni družini, je pa vseeno prista-
                 la na pogovor, vendar ni želela, da bi mu prisostvovala tudi psi-
                 hologinja ali kakšna druga izbrana zaupna oseba. Tudi po opra-
                 vljenem pogovoru ni želela nobene pomoči, opaziti je bilo, da jo
                 je sram, psihologinja od strokovnih delavk CSD in policije ni do-
                 bila podrobnejših informacij o vsebini pogovora, zgolj »navodi-
                 lo«, naj bodo v šoli pozorni na dijakinjo, saj so doma »težave«,
                 ki vplivajo tudi nanjo. Etična dilema, ki jo je imela psihologinja,
                 je, ali je to, da je bilo dijakinji ponujeno, da se kadar koli lahko
                 oglasi na pogovoru v šolski svetovalni službi, dovolj, ali ta dija-
                 kinja v resnici ne bi potrebovala kakšne dodatne pomoči – torej
                 se je spraševala, kaj in kako točno naj sama ravna. Hkrati je pri
                 psihologinji ostal tudi zelo slab občutek ob tem, da je verjela so-
                 cialni delavki iz CSD, da je dijakinja o pogovoru vnaprej obveš-
                 čena, v resnici pa ni bila, kot tudi, da o pogovoru ni predhodno


                                                                              123
   120   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130