Page 127 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.1 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v vzgoji in izobraževanju

šolstvo, ko preverja pogoje ob usmeritvi, naknadno ugotovi, da bo usmer-
jen v program gimnazije zaradi dolgotrajne bolezni, v zavodovem predlo-
gu usmeritve so zapisane prilagoditve, ki jih bo treba izvajati, poleg tega
pa bo dijak, če bo več kot dva meseca odsoten od pouka zaradi bolezni,
imel pravico do dveh ur dodatne strokovne pomoči učiteljev tedensko.
Psihologinja opravi več pogovorov – s svetovalko iz osnovne šole, z Za-
vodom za šolstvo in učenčevo mamo – in tako ugotovi, da ima prijavljeni
učenec kronično bolezen, ki jo vsak stres močno poslabša. Tudi v osnov-
ni šoli pogosto izostaja od pouka, ima zelo slabo razvite delovne navade,
je šibko motiviran za učenje, nima jasno izoblikovanih interesov, kaj bi
rad v življenju počel. Nič ni znanega o njegovih intelektualnih sposobnos-
ti, tudi na Komisiji za usmerjanje jih niso preverili. Kako naj ob tem rav-
na psihologinja? Kaj je sploh v njeni moči? Naj prevlada ideja, da je otroku
treba dati možnost, da vsaj poskusi? In ob tem tvegati, da se njegovo bo-
lezensko stanje močno poslabša? Je to etično, saj je lahko kakovost njego-
vega življenja ob tem močno zmanjšana? Kaj pa njegova samopodoba ob
zelo verjetnih učnih neuspehih in njegovo psihično blagostanje nasploh?
Kdo je dolžan misliti na to?
Psihologinja je vsekakor dolžna, tako v pogovoru s starši kot v od-
govoru na preverjanje pogojev ob usmeritvi, izraziti in še posebej skrbno
pojasniti svoje pomisleke. Če se učenec vseeno vpiše v program, je dolžna
skrbno spremljati njegov napredek in ustrezno svetovati tako dijaku kot
staršem, če se pojavijo težave, po potrebi pa sodelovati tudi z njegovimi
lečečimi zdravniki. Vsekakor je priporočljivo, da psihologinja svoje dile-
me izrazi tudi svojim kolegom, da jih premislijo in skupaj pridejo do re-
šitev, ki bi v bodoče zmanjšale verjetnost ponavljanja podobnih situacij.

Zaključek

Vse navedeno nas opominja, da se psihologi v VIZ nenehno srečujemo
z etičnimi dilemami oz. etično občutljivimi situacijami in se stalno pre-
izprašujemo, ali ravnamo prav, ali smo storili vse, kar je bilo v naši stro-
kovni domeni in naši moči.
Vendar poleg stalnega razmisleka o etičnih smernicah potrebujemo
modele etičnega odločanja, ki bi jih trenirali tako znotraj študija psiholo-
gije kot tudi v okviru dopolnilnih izobraževanj, da bi povečali svojo ob-
čutljivost in pridobivali večjo kompetentnost na tem področju. Ob tem pa
se moramo zavedati, da vsak izoblikovan model predstavlja smernice oz.
okvir delovanja, da je vsak načrt reševanja etične dileme zgolj načrt, neke

125