Page 126 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 126

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 obvestila tudi njene mame. Psihologinja lahko na to etično ob-
                 čutljivo situacijo pristane, lahko pa jo skuša proaktivno reševa-
                 ti: družino ali dijakinjo vseeno povabi na razgovor, ponudi do-
                 datno podporo, v neformalnih situacijah spregovori z dijakinjo.
                 Hkrati psihologinja o tem primeru govori tudi s kolegi in sku-
                 ša razvijati prakse, ki bi v bodoče preprečile take situacije (npr.,
                 pri drugih strokovnjakih eksplicitno preverja, če imajo soglas-
                 ja, vzpostavlja dobre odnose z dijaki izven kritičnih situacij itd.).


                 Upoštevanje načela otrokove koristi
            Izpostavljamo še eno (aktualno) etično dilemo: v 7. členu Družinskega za-
            konika, ki govori o načelu otrokove koristi, je v 4. stavku zapisano, da mo-
            rajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, orga-
            ni lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih
            in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za njegovo korist. V komentar-
            ju Mateja Čujoviča idr. (2019) pod opombo številka 153 na str. 71 zasledi-
            mo naslednji zapis: »Dolžnost vzgojiteljev, učiteljev in šolskih psihologov
            je, da starše na primeren način opozorijo, če menijo, da ravnanje star-
            šev ni v korist otroka (npr. pretirana ambicioznost staršev, preobreme-
            njenost z obšolskimi dejavnostmi in podobno), v primeru nerazumevanja
            pri starših pa obvestijo druge pristojne institucije, ki imajo vzvode za zaš-
            čito otrokove koristi prosti staršem, zlasti CSD, ki je po Družinskem za-
            konu tudi predlagatelj ukrepov za varstvo otroka.« Iz slednjega izpeljuje-
            mo etično dilemo:
                 Ob vpisu v gimnazijo psihologinja preverja ocene, ki so jih učenci pri-
            dobili v 7., 8. in 9. razredu; ob tem za nekaj kandidatov za vpis ugotovi iz-
            jemno slabe ocene na področju naravoslovja že od 7. razreda dalje. Npr.,
            matematika je ocenjena zgolj z zadostno oceno. Iz tega je mogoče sklepati
            najmanj na zelo šibko predznanje, ki bo imelo negativen vpliv na učno us-
            pešnost v zahtevnem programu gimnazije. Sicer število prijavljenih kan-
            didatov ustreza številu razpisanih mest, torej ne bo omejitve vpisa, učno
            slabše uspešnim učencem iz tega razloga torej ne bo treba spremeniti svo-
            jih vpisnih želja, ki so zelo verjetno preambiciozne. Kaj je naloga šolske
            psihologinje? Poklicati starše in jim pojasniti svoja razmišljanja o tem,
            da bi bil za učence s tako slabim predznanjem ustreznejši vpis na drugo,
            manj zahtevno srednjo šolo?
                 Ampak dilema psihologinje se pri enem kandidatu za vpis še zaostri.
            Za enega izmed prej omenjenih učno šibkejših učencev namreč Zavod za


            124
   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130   131