Page 124 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

to, da mora CSD svoje trditve, da so otrokove koristi ogrožene, dokaza-
ti z ustreznim dokaznim standardom, je poročilo vrtca ali šole dokaz, s
katerim CSD staršem ali sodišču dokazuje ogroženost otrokovih koristi
in potrebo po vključitvi staršev ali družine v ustrezne oblike pomoči oz.
potrebo po izreku ukrepov za zaščito otrokovih koristi, zato mora biti iz-
redno skrbno in vestno zapisano, ob tem pa se bodo psihologu lahko zas-
tavile določene etične dileme o tem, kako zapisati določene vsebine in ko-
liko s tem razkriti v obravnavi predhodno pridobljene podatke. V takšnih
primerih bi bili dobrodošli dostopni viri, po katerih bi se lahko psiholog
ravnal.
V 11. členu Pravilnika je zapis, da kadar interni tim oceni, da se izva-
janje nasilja po prijavi na CSD nadaljuje ali da je postopek neučinkovit oz.
poteka prepočasi, je o tem ravnatelj dolžan obvestiti predstojnika pristoj-
nega CSD, in če se to nadaljuje, socialno inšpekcijo. Menimo, da sta v tem
primeru zelo dragocena strokovna presoja psihologa in njegov etični raz-
mislek o tem, kdaj je ravnatelja dolžan spodbuditi k tej prijavi.

Zaupanje žrtvi nasilja
Ob vseh pravnih zapisih je pomembno pripisati, da je v etičnem smis-
lu zelo pomembno, da psiholog ves čas neguje občutljivost, da lahko pre-
pozna, sliši, dojame ipd., ko mu otrok, neposredno ali, še pogosteje, po-
sredno sporoča, da je žrtev nasilja, in da se na to tudi ustrezno odzove.
Razkritje nasilja otroku namreč ne sme povzročiti nove travme. Psiholog
mora otroku, ko ta spregovori o nasilju, verjeti, takrat ni primerno ugota-
vljati, ali je to, kar pripoveduje, res ali ne, temveč mora biti v ospredju ta-
kojšnja pomoč, pri čemer seveda psiholog ravna v skladu z že omenjeno
zakonodajo, v pomoč so mu sprejete smernice, v kolikor je v dilemi, pa je
dragocen tudi takojšen pogovor z izkušenim kolegom.
Pogovor z otrokom, ki je žrtev nasilja, v praksi opravi CSD. Sodišče
pa ima možnost tudi, da to opravi samo ali preko drugih oseb, lahko pa to
nalogo zaupa tudi šolskemu svetovalnemu delavcu (psihologu).

Ohranjanje sodelovanja s starši
CSD lahko na podlagi Družinskega zakonika v primeru nasilja v družini
sam opravi pogovor z otrokom brez predhodne vednosti oz. soglasja star-
šev. Tukaj pa smo psihologi lahko v etični dilemi, ali ne bi o predvidenem
razgovoru predhodno vendarle obvestili vsaj starša, ki ni izvajalec nasi-
lja. Če tega namreč ne storimo, si lahko zapremo pot nadaljnjega sodelo-

122