Page 136 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 136
psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi
Etično občutljive situacije v praksi kliničnih
psihologov
Psihologi in klinični psihologi se v vsakdanji praksi soočamo s številni-
mi etičnimi vprašanji ter dilemami, zato je poznavanje Kodeksa poklicne
etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019), vključno s poznava-
njem veljavne zakonodaje s področja zdravstva, v veliko pomoč pri spre-
jemanju etično pravilnih odločitev. Da sprejmemo pravo odločitev, je zelo
pomembno tako za pacienta kakor tudi za psihologa oz. kliničnega psi-
hologa kot posameznika in navsezadnje tudi za poklic ter stroko. Etične
prvine se skozi čas ne spreminjajo bistveno, a vendar sta družba in doga-
janje v njej tako spremenljiva, da je potrebno nenehno prilagajanje posa-
meznika tudi na področju etičnih vsebin.
Biti etičen strokovnjak vključuje pričakovanje in prepoznavanje etič-
nih dilem ter tudi zavedanje lastnih ter skupnostnih moralnih norm,
kulturnih vidikov in strokovnih smernic. Etični kodeksi, zakonodajni
predpisi ali strokovnjaki s poznavanjem teh dokumentov pripomorejo k
informiranemu vidiku naših odločitev, a ne morejo razmišljati ali sprejeti
odločitve namesto nas. Učinkovito odzivanje na etične dileme je namreč
proces aktivnega ter ustvarjalnega sprejemanja odločitev ter ne pasivne-
ga sledenja pravilom, knjigam ali strokovnjakom, ki nam povedo, kako
naj ravnamo. Omenjeni sicer lahko poudarijo bistvene odgovornosti, kot
je npr. informirano soglasje, a ne morejo identificirati, kako lahko vsak
izmed nas – z različnimi vzorci veščin, teoretičnih orientacij in virov –
kar najbolje izpolni to odgovornosti skupaj z raznolikimi pacienti, iz raz-
ličnih okolij, od katerih ima vsak svoj vzorec moči in šibkosti ter klinične
potrebe (Pope in Vasquez, 2010).
Tudi veljavna merila na področju etike je v določenih primerih treba
nadgraditi z dilemami in vprašanji, ki se morda do tedaj še niso porajala.
Primer dileme hospitalizacije proti volji pacientke
15-letna mladostnica prihaja na redno ambulantno klinično-
psihološko obravnavo v bolnišnično okolje. Gre za mladostni-
co, ki je bila zaradi samomorilne ogroženosti in samopoškodo-
valnega vedenja že večkrat hospitalizirana v Enoti za otroško
in mladostniško psihiatrijo in Enoti za intenzivno otroško in
mladostniško psihiatrijo. Mladostnica ima pridruženo tudi
motnjo hranjenja, večkrat dnevno bruha. Na ambulantno
134