Page 136 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 136

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Etično občutljive situacije v praksi kliničnih
                 psihologov

            Psihologi in klinični psihologi se v vsakdanji praksi soočamo s številni-
            mi etičnimi vprašanji ter dilemami, zato je poznavanje Kodeksa poklicne
            etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019), vključno s poznava-
            njem veljavne zakonodaje s področja zdravstva, v veliko pomoč pri spre-
            jemanju etično pravilnih odločitev. Da sprejmemo pravo odločitev, je zelo
            pomembno tako za pacienta kakor tudi za psihologa oz. kliničnega psi-
            hologa kot posameznika in navsezadnje tudi za poklic ter stroko. Etične
            prvine se skozi čas ne spreminjajo bistveno, a vendar sta družba in doga-
            janje v njej tako spremenljiva, da je potrebno nenehno prilagajanje posa-
            meznika tudi na področju etičnih vsebin.
                 Biti etičen strokovnjak vključuje pričakovanje in prepoznavanje etič-
            nih dilem ter tudi zavedanje lastnih ter skupnostnih moralnih norm,
            kulturnih vidikov in strokovnih smernic. Etični kodeksi, zakonodajni
            predpisi ali strokovnjaki s poznavanjem teh dokumentov pripomorejo k
            informiranemu vidiku naših odločitev, a ne morejo razmišljati ali sprejeti
            odločitve namesto nas. Učinkovito odzivanje na etične dileme je namreč
            proces aktivnega ter ustvarjalnega sprejemanja odločitev ter ne pasivne-
            ga sledenja pravilom, knjigam ali strokovnjakom, ki nam povedo, kako
            naj ravnamo. Omenjeni sicer lahko poudarijo bistvene odgovornosti, kot
            je npr. informirano soglasje, a ne morejo identificirati, kako lahko vsak
            izmed nas – z različnimi vzorci veščin, teoretičnih orientacij in virov –
            kar najbolje izpolni to odgovornosti skupaj z raznolikimi pacienti, iz raz-
            ličnih okolij, od katerih ima vsak svoj vzorec moči in šibkosti ter klinične
            potrebe (Pope in Vasquez, 2010).
                 Tudi veljavna merila na področju etike je v določenih primerih treba
            nadgraditi z dilemami in vprašanji, ki se morda do tedaj še niso porajala.


                 Primer dileme hospitalizacije proti volji pacientke

                 15-letna mladostnica prihaja na redno ambulantno klinično-
                 psihološko obravnavo v bolnišnično okolje. Gre za mladostni-
                 co, ki je bila zaradi samomorilne ogroženosti in samopoškodo-
                 valnega vedenja že večkrat hospitalizirana v Enoti za otroško
                 in mladostniško psihiatrijo in Enoti za intenzivno otroško in
                 mladostniško psihiatrijo. Mladostnica ima pridruženo tudi
                 motnjo hranjenja, večkrat dnevno bruha. Na ambulantno


            134
   131   132   133   134   135   136   137   138   139   140   141