Page 137 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.2 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v zdravstveni dejavnosti

kliničnopsihološko obravnavo prihaja v slabem psihofizičnem
stanju, v zadnjih tednih je izgubila veliko kilogramov. Mama,
ki jo spremlja na ambulantno obravnavo, je zelo zaskrbljena in
želi, da je mladostnica sprejeta v bolnišnično oskrbo, saj je doma
z njo vsak dan slabše. Mladostnica s seboj prinaša tudi labora-
torijske izvide pregleda, opravljenega pri izbrani pediatrinji, pri
čemer opravljena diagnostika pomembnih odstopanj v labora-
torijskih izvidih ni pokazala, krvne vrednosti so v mejah nor-
male. Mladostnica možnost hospitalizacije zavrača, s tem se ne
strinja. Glede na njeno večkratdnevno bruhanje in nizko telesno
težo (okoli 5. percentila) ter pomembno znižanje le-te in s tem
ogrožanje lastnega zdravja se pojavlja dilema, ali bi bilo mogo-
če v tem primeru smiselno mladostnico hospitalizirati ne glede
na to, da bolnišnično obravnavo zavrača oz. da je le-ta proti nje-
ni volji, in če je odgovor pritrdilen, v kateri zdravstveni ustano-
vi bi bilo to mogoče?

(Klinični) psiholog, ki se pri svojem delu opira na Kodeks poklicne
etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019), mora gle-
de na člen 1.2. Kodeksa pri svojem delu spoštovati in ščititi pravice
do zasebnosti, samoodločanja in avtonomije pacientov. Poleg tega je
pravica do samostojnega odločanja pacienta o zdravljenju opre-
deljena v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) (2008), na-
tančneje v njegovem 26. členu. Zavedeno je, da ima pacient pra-
vico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pod pogoji, ki jih
določa zakon. Nadalje je opredeljeno, da je sposobnost odločanja
o sebi sposobnost pacienta, da samostojno uveljavlja pravice iz
tega zakona, še zlasti odloča o izvedbi medicinskega posega oz.
zdravstvene obravnave. Glede na veljavno zakonodajo se razu-
me, da je pacient sposoben odločanja o sebi, če je glede na starost,
zrelost, zdravstveno stanje ali druge osebne okoliščine sposoben razu-
meti pomen in posledice uveljavljanja pravic iz tega zakona, še zlasti
privolitve, zavrnitve ali preklica zavrnitve medicinskega posega ozi-
roma zdravstvene obravnave. V 30. členu istega zakona je oprede-
ljeno, da ima pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, pravico za-
vrniti predlagani medicinski poseg oz. zdravstveno obravnavo,
razen kadar bi to ogrozilo življenje ali huje ogrozilo zdravje dru-
gih. Če zdravnik, ki pacienta zdravi, oceni, da je pacientova od-
ločitev v nasprotju z njegovo najboljšo zdravstveno koristjo in

135