Page 138 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 138

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 bi zavrnitev lahko ogrozila njegovo življenje ali povzročila ne-
                 popravljivo ter hudo poslabšanje njegovega zdravstvenega sta-
                 nja, mora poskusiti pacienta o tem prepričati, po potrebi pa za
                 pomoč zaprositi pacientove ožje družinske člane oz. pacientu
                 predlagati pridobitev drugega mnenja. 29. člen Zakona o pacien-
                 tovih pravicah pa opredeljuje, da se lahko medicinski poseg oz.
                 zdravstvena obravnava, ki ni poseg oz. obravnava iz prejšnje-
                 ga člena (28. čl. o t. i. nujni medicinski pomoči) in hkrati ni ope-
                 rativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem
                 ali večjo obremenitvijo, pacientu opravi brez njegove privolitve
                 tudi takrat, ko bo medicinski poseg oz. zdravstvena obravnava
                 pacientu v največjo zdravstveno korist. Iz omenjenega sledi, da
                 je glede na zakonodajo mogoče, da se pri omenjeni mladostnici
                 predlaga zdravstvena obravnava v bolnišničnem okolju, četudi
                 se sama s tem ne strinja.


                 Ob tem se poraja naslednja dilema, in sicer, ali lahko ta predlog
                 poda klinični psiholog, pri katerem je mladostnica v ambulan-
                 tni obravnavi? Iz klinične prakse izhaja, da za kliničnega psiho-
                 loga, ki opravlja zdravstveno dejavnost, načeloma veljajo ena-
                 ka zakonska določila kot za zdravnika. Iz tega lahko razumemo,
                 da lahko tudi klinični psiholog poda predlog o sprejemu mla-
                 dostnice v bolnišnično obravnavo. Lahko pa klinični psiholog
                 poda predlog o sprejemu mladostnice v bolnišnično obravnavo
                 zdravniku (pediatru, specialistu otroške in mladostniške psihi-
                 atrije), le-ta pa nato oceni, ali je pacientkina odločitev o tem, da
                 ne sprejme bolnišnične obravnave, v nasprotju z njeno najboljšo
                 zdravstveno koristjo.


                 V praksi ostaja tako vprašanje velikokrat odprto. Motnje hranjenja
            so resna, potencialno življenje ogrožajoča skupina duševnih motenj, ki
            v večini primerov pogosto zahtevajo dolgotrajno terapevtsko obravnavo.
            So ena izmed tistih duševnih motenj, pri katerih sta zdravje in življenje
            posameznika velikokrat ogrožena. V procesu zdravljenja večkrat pride do
            dileme, ali pacient že potrebuje bolnišnično ali pa je možno nadaljeva-
            ti z ambulantno obravnavo, ne glede na to, da so indikacije za bolnišnič-
            no zdravljenje pacientov z motnjo hranjenja znane (npr. vitalna nestabil-
            nost, pomembno znižanje telesne teže, dehidracija, elektrolitske motnje,
            motnje srčnega ritma, akutno zavračanje hranjenja, nenadzorovano


            136
   133   134   135   136   137   138   139   140   141   142   143