Page 138 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

bi zavrnitev lahko ogrozila njegovo življenje ali povzročila ne-
popravljivo ter hudo poslabšanje njegovega zdravstvenega sta-
nja, mora poskusiti pacienta o tem prepričati, po potrebi pa za
pomoč zaprositi pacientove ožje družinske člane oz. pacientu
predlagati pridobitev drugega mnenja. 29. člen Zakona o pacien-
tovih pravicah pa opredeljuje, da se lahko medicinski poseg oz.
zdravstvena obravnava, ki ni poseg oz. obravnava iz prejšnje-
ga člena (28. čl. o t. i. nujni medicinski pomoči) in hkrati ni ope-
rativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem
ali večjo obremenitvijo, pacientu opravi brez njegove privolitve
tudi takrat, ko bo medicinski poseg oz. zdravstvena obravnava
pacientu v največjo zdravstveno korist. Iz omenjenega sledi, da
je glede na zakonodajo mogoče, da se pri omenjeni mladostnici
predlaga zdravstvena obravnava v bolnišničnem okolju, četudi
se sama s tem ne strinja.

Ob tem se poraja naslednja dilema, in sicer, ali lahko ta predlog
poda klinični psiholog, pri katerem je mladostnica v ambulan-
tni obravnavi? Iz klinične prakse izhaja, da za kliničnega psiho-
loga, ki opravlja zdravstveno dejavnost, načeloma veljajo ena-
ka zakonska določila kot za zdravnika. Iz tega lahko razumemo,
da lahko tudi klinični psiholog poda predlog o sprejemu mla-
dostnice v bolnišnično obravnavo. Lahko pa klinični psiholog
poda predlog o sprejemu mladostnice v bolnišnično obravnavo
zdravniku (pediatru, specialistu otroške in mladostniške psihi-
atrije), le-ta pa nato oceni, ali je pacientkina odločitev o tem, da
ne sprejme bolnišnične obravnave, v nasprotju z njeno najboljšo
zdravstveno koristjo.

V praksi ostaja tako vprašanje velikokrat odprto. Motnje hranjenja
so resna, potencialno življenje ogrožajoča skupina duševnih motenj, ki
v večini primerov pogosto zahtevajo dolgotrajno terapevtsko obravnavo.
So ena izmed tistih duševnih motenj, pri katerih sta zdravje in življenje
posameznika velikokrat ogrožena. V procesu zdravljenja večkrat pride do
dileme, ali pacient že potrebuje bolnišnično ali pa je možno nadaljeva-
ti z ambulantno obravnavo, ne glede na to, da so indikacije za bolnišnič-
no zdravljenje pacientov z motnjo hranjenja znane (npr. vitalna nestabil-
nost, pomembno znižanje telesne teže, dehidracija, elektrolitske motnje,
motnje srčnega ritma, akutno zavračanje hranjenja, nenadzorovano

136