Page 141 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 141

II.2 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v zdravstveni dejavnosti

                 tej ustanovi (pedopsihiater, logoped, specialni pedagog), mama
                 je proti vsem strokovnjakom vložila pritožbo in bila v odnosu
                 do njih žaljiva. V nadaljevanju je klinična psihologinja na skli-
                 canem sestanku pojasnila svoje strokovno mnenje pristojnim
                 službam (predstojnik oddelka, pravna služba ustanove, Varuhi-
                 nja pacientovih pravic) v navzočnosti dekličine mame. Dogovo-
                 rili so se, da ustanova mami priskrbi seznam kliničnopsiholo-
                 ških ambulant, kjer bo dobila drugo mnenje strokovnjaka. Velja
                 poudariti, da je klinična psihologinja v svojem kliničnopsiho-
                 loškem mnenju izpostavila potrebo po vključitvi otroka v kli-
                 ničnopsihološko obravnavo in otroku omogočila obravnavo pri
                 njej. Dekličina mama se med drugim ni strinjala niti s to ugoto-
                 vitvijo in je obravnavo pri psihologinji že na začetku zavrnila.
                 Nekaj dni zatem je mama v ustanovo sporočila, da je za pridobi-
                 tev drugega mnenja pridobila termin v eni izmed kliničnopsiho-
                 loških ambulant izven ustanove, v kateri je bil pregled opravljen
                 prvič. Naslednji dan je mama deklico pripeljala v isto ustanovo z
                 napotnico pod nujno in vztrajala pri tem, da se pri otroku še isti
                 dan opravi ponovni kliničnopsihološki pregled, vendar pri dru-
                 gem specialistu klinične psihologije. Ker sta v ustanovi zaposle-
                 na le dva specialista klinične psihologije, je primer prevzel drug
                 klinični psiholog. Tudi on je podal enake ugotovitve kot klinična
                 psihologinja in jih predstavil dekličini mami, ki je bila v komu-
                 nikaciji z njim neprimerna, žaljiva, med pogovorom je povzdi-
                 govala glas. Ne glede na to, da se mama z ugotovitvami klinič-
                 nega psihologa ni strinjala, je želela, da klinični psiholog deklico
                 sprejme v obravnavo. Klinični psiholog je to možnost zavrnil,
                 saj je bil mnenja, da mora dekličina mama glede na izkazano ne-
                 zaupanje do številnih strokovnjakov v tisti ustanovi in zavrni-
                 tev možnosti obravnave pri klinični psihologinji, ki je za dekli-
                 co ponudila termin, možnost obravnave poiskati izven njihove
                 ustanove. Ker se mama s tem ni strinjala, je vnaprej povedala,
                 da bo vsak teden prišla v ambulanto z napotnico pod nujno in
                 zahtevala obravnavo za deklico. Čez nekaj dni je kliničnega psi-
                 hologa poklicala dekličina izbrana pediatrinja in psihologu po-
                 vedala, da dekličina mama nanjo vrši pritisk za izdajo napotni-
                 ce za obravnavo pod nujno. Klinični psiholog zdravnici pojasni
                 indikacije za obravnavo s strani kliničnega psihologa pod nujno
                 in pove, da trenuten primer ni med njimi. Čez eno uro pokliče še


                                                                              139
   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145   146