Page 158 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 158

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            tudi na področju psihoterapevtskega in psihološkega svetovalnega de-
               1
            la.  Področje takega dela se je v zadnjem obdobju močno razširilo in ob-
            sega tako obravnave duševnih motenj in bolezni, reševanje psiholoških
            in medosebnih težav kot tudi spodbujanje osebnostne rasti, pomoč pri
            osebnih odločitvah, preventivno delo ipd. Velik del psihoterapije se izva-
            ja tudi izven zdravstvenega sistema in z njim povezanega pravnega okvi-
            ra, zato je poznavanje in upoštevanje etičnega kodeksa ter etičnih načel
            vseh, ki se ukvarjajo s psihoterapevtskim in svetovalnim delom, toliko
            pomembnejše.
                 Vlogo etičnega kodeksa in etičnih načel lahko na nek način vidimo
            predvsem z dveh vidikov. Po eni strani poskuša etični kodeks čim bolj za-
            ščititi uporabnike storitev s tem, da določi, kakšna vedenja in prakse iz-
            vajalcev psihoterapije ali psihološkega svetovanja so zgled dobre, etične
            in strokovne prakse ter katera vedenja niso etično sprejemljiva ali so etič-
            no prepovedana. V zgodovini je namreč nastajalo precej različnih in mor-
            da tudi nenavadnih psihoterapevtskih ter svetovalnih pristopov ali in-
            tervencij, ki so jih avtorji zagovarjali kot strokovne. Npr., eden od bolj
            znanih primerov je kontroverzna psihoterapevtka Jacqui Lee Schiff z
            metodo ponovnega starševstva (angl. reparenting), ki je sicer poročala o
            uspehih svoje metode za shizofrene paciente, vendar je pri tem uporablja-
            la metode, kot je grožnja s kastracijo, pa tudi telesno kaznovanje, kot so
            šeškanje, privezovanje na stol in udarjanje s pasom (Jacobs, 1994; Schiff
            in Day, 1970). Nekateri psihoterapevti bi lahko tudi dandanes zagovarja-
            li, da npr. določenemu uporabniku pomaga, če imajo z njim spolne odno-
            se, ob tem pa bi se sklicevali na svoje strokovno znanje in argumente. Ker
            so tudi največji strokovnjaki ranljivi za pristranske poglede, neupraviče-
            na samoopravičevanja in nenazadnje zlorabo svojega položaja ter moči,
            etični kodeks, čeprav dopušča določeno mero strokovnih odločitev, nek-
            je »potegne črto« in določena vedenja označi za neetična ter s tega vidika
            nesprejemljiva, ne glede na morebitno strokovno zagovarjanje takih rav-
            nanj. Tako ima etični kodeks pomembno vlogo za zaščito uporabnikov.
                 Na  Kodeks poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Sloveni-
            je, 2019) po najinem mnenju ne bi smeli gledati samo kot na nekaj, kar
            je usmerjeno zgolj v zaščito uporabnikov napram psihologom – v smis-
            lu nadzora slednjih. Kodeks poklicne etike je (morda predvsem) namenjen
            tudi pomoči psihologom, saj jim ponuja nek osnovni okvir njihove pra-
            kse in občutek varnosti. Nudi namreč pomembne smernice za ravnanje v
            1    Poglavje izmenjaje naslavlja dejavnosti psihoterapije in psihološkega svetovanja
                 ter pri tem tako psihologe kot ponekod tudi psihoterapevte.

            156
   153   154   155   156   157   158   159   160   161   162   163