Page 162 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 162

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 V zvezi s tem se nama zdi pomembno poudariti, kako je za zaščito
            naših uporabnikov pomembno in potrebno, da smo kot psihologi vključe-
            ni v Društvo psihologov oz. druga strokovna združenja glede na naravo
            našega dela. Predlagava tudi razmislek o tem, da bi strokovna združenja
            tudi v primerih, da obtožena oseba ni včlanjena v nobeno strokovno dru-
            štvo, vseeno podajala svoja mnenja – ne sicer o konkretnem ravnanju ob-
            tožene osebe, ampak o določenih splošnih etičnih vprašanjih in dilemah,
            ki jih posamezen primer lahko naslavlja.
                 Etični kodeksi psiholoških ter psihoterapevtskih združenj prepove-
            dujejo spolne stike in druga seksualizirana vedenja do uporabnikov sve-
            tovalnih ter psihoterapevtskih storitev. Navajamo nekaj členov:
                 Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psihologov Sloveni-
            je, 2019), člen 1.6.: Psiholog na noben način ne nadleguje obravnavancev (npr.:
            spolno nadlegovanje, izsiljevanje, siljenje, žaljenje, ustrahovanje ipd.).
                 Etični kodeks Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (Slovenska krovna
            zveza za psihoterapijo, 2007), načelo 5.b: Psihoterapevti so dolžni odgo-
            vorno ravnati s posebnim odnosom zaupanja in odvisnosti, ki se vzposta-
            vi v psihoterapevtski obravnavi. Vsaka zloraba tega odnosa pomeni pre-
            kršek zoper poklicnoetične smernice psihoterapevtskega poklica. Zloraba
            moči nastane takrat, ko se psihoterapevt izneveri pacientu/klientu ter
            zadovoljuje svoje osebne – npr. spolne, ekonomske, socialne ali čustvene
            – potrebe, četudi je to pacientu/klientu pogodu. Odgovornost za to je iz-
            ključno na strani terapevtov. Med pacienti/klienti in kandidati v eduka-
            ciji načeloma pri tem vprašanju ni nobene razlike. Tudi po zaključku tera-
            pije veljajo naprej nespremenjene etične smernice.
                 Etični kodeks Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije
            (Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, 2011), člen 1.4.:
            Spolna intimnost s klienti je prepovedana.
                 Kodeks etike in profesionalne prakse Društva SINTA (Slovensko dru-
            štvo za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo, 2016), člen
            3.4.2.: Spolni odnosi s klienti niso dovoljeni.
                 Ob tem se sprašujeva, ali je člen 1. 6. Kodeksa poklicne etike psihologov
            Slovenije (Društvo psihologov Slovenije, 2019) premilo oblikovan ter pre-
            malo poudari prepoved in neetičnost spolnih odnosov ter drugih načinov
            prestopanja spolnih meja klientov, saj eksplicitno prepoveduje le spolno
            nadlegovanje, soglasnih spolnih odnosov pa npr. ne. To je še posebej po-
            membno, ker tudi Modelni etični kodeks Evropske zveze združenj psiho-
            logov (European Federation of Psychologists’ Associations, 2015) v členu


            160
   157   158   159   160   161   162   163   164   165   166   167