Page 154 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 154

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            zakonodajnih okvirov ter smernic, kot je Kodeks poklicne etike psihologov
            (Društvo psihologov Slovenije, 2019), ki vodijo naše ravnanje.


                 Zaključek
            Pojem »etika« lahko pogosto zveni suhoparno ali abstraktno, zavajajoči
            stereotipi pa lahko zakrijejo njegovo naravo. Morda se zdi, da gre za seri-
            jo avtoritarnih pravil in prepovedi, ki jim vdano sledimo, jih mehanično
            preslikamo, ali vrsto odgovorov »tam nekje«, do katerih se bomo dokopa-
            li, če bomo le lahko našli pravega ob pravem času in v pravem viru (knji-
            ga, pravnik, člane etične komisije ...) (Pope, 2011).
                 Pope (2011) poudarja, da so etične dileme neizogiben del strokovne-
            ga udejstvovanja psihologa v klinični praksi in bodo vzniknile ne glede
            na področje dela. Pojavile se bodo navkljub našemu stremenju k odgovor-
            nemu in kompetentnemu opravljanju dela ter zavezanosti k integriteti in
            nas bodo spodbudile k premoru ter tehtanju, kaj je prav in narobe. Spop-
            rijemanje z dilemami je izziv, saj so le-te pogosto kompleksne in odvi-
            sne od situacijskega konteksta, kaj je pravo ravnanje, pa ni vedno jasno
            razvidno.
                 Tehtno odločanje zavisi od ohranjanja zavedanja etičnih implikacij
            tega, kar počnemo. Naglica (npr. naslednji pacient, telefonski klici), preo-
            bremenjenost, utrujenost, obremenjujoče osebne okoliščine in ostali stre-
            sni dejavniki lahko zameglijo naša zavedanje ter ravnanje. Nekatere etič-
            ne odločitve sprejemamo na podlagi nezadostnih informacij, morda ob
            pomanjkanju časa, virov in možnosti. Omejitvam navkljub smo individu-
            alno odgovorni, da delamo najbolje, kot zmoremo, in moramo predvideti
            osebno ter strokovno odgovornost za naša dejanja. V luči naše zmotljivos-
            ti je dragoceno lastno preizpraševanje: ali se lahko glede dotične etične
            dileme domislim ustvarjalnejšega, učinkovitejšega pristopa, ki bi bolje
            služil vsem vpletenim (Pope, 2011)?
                 V prispevku ne moremo ponuditi odgovorov na vsako etično dilemo
            ali nuditi nasveta v vseh okoliščinah, kjer se dileme pojavljajo. Ob snova-
            nju prispevka smo se oprli na razmišljanja Koocherja in Patricie Keith-
            -Spiegel (2016), ki poudarjata aktiven in ustvarjalen pristop v nasprot-
            ju s sledenjem predpisom, z iskanjem generičnih rešitev ali celo etično
            neobčutljivostjo. Morda bi v nekaterih primerih, brez takšne refleksije,
            postopki in ravnanja predstavljali lažjo, vendar manj poglobljeno, premi-
            šljeno in potencialno nestrokovnejšo pot. Želeli smo ponuditi smer raz-
            mišljanja za prepoznavo, konstruktivni pristop in potencialno pomiritev


            152
   149   150   151   152   153   154   155   156   157   158   159