Page 153 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.2 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v zdravstveni dejavnosti

preden uporabi podatke iz dosjeja, obravnavanca dolžan seznaniti z namenom
uporabe podatkov in pridobiti njegovo soglasje, kot tudi členu 3.2., ki pravi,
da psiholog v poklicni dejavnosti strogo upošteva načelo poklicne skrivnosti.
Dolžnost spoštovanja tega načela velja tudi po zaključeni psihološki obravnavi.
Svetovalna delavka in psihologinja se dogovorita, da lahko svetoval-
na delavka pri starših sama predstavi namen pridobitve informacij in pri-
dobi soglasje, da kontaktira center za duševno zdravje otrok in mlado-
stnikov ter strokovnjake, pri katerih je deček obravnavan. Lahko pa bi se
dogovorili tudi, da se z izmenjavo informacij počaka do prihodnjega obi-
ska družine pri psihologinji. Takrat bo psihologinja staršem pojasnila vi-
dik izmenjave informacij z drugimi ustanovami in preverila tako njihovo
razumevanje kot opredelitev do tega. V primeru strinjanja jim bo tudi iz-
ročila dopis za izmenjave podatkov, ki je namenjen vrtcu, ter vprašalni-
ke za vzgojiteljice, kar predstavlja ustaljeno praksi pri pregledih. Z upora-
bo standardiziranih, izvirnih vprašalnikov psiholog sledi tudi členu 2.6.
Kodeksa (Društvo psihologov Slovenije, 2019), in sicer, da psiholog pri svo-
jem delu uporablja standardizirana in kakovostna sredstva za psihološko oce-
njevanje, ki ustrezajo mednarodnim standardom in smernicam, ter členu 2.2.,
ki psihologu narekuje, da pri svojem delu uporablja tiste psihološke postopke,
metode, tehnike in sredstva za psihološko ocenjevanje, ki jih je ocenila in spre-
jela psihološka stroka.
Primer osvetljuje dilemo psihologinje glede delitve podatkov o obrav-
navanem pacientu. Razmišljamo in sprašujemo se lahko, kako lahko na
našo presojo oz. ravnanje v situaciji, kot je izmenjava informacij o otroku
z zunanjo ustanovo, vplivajo okoliščine, v katerih se le-ta odvija. Koliko k
morebitnem tveganju za kršitev lahko prispeva vidik, ali nas kontaktira
nekdo, s katerim že več let utečeno sodelujemo, ali nam nepoznani stro-
kovnjak? Kako naš odziv determinira, ali bi bila pobuda v omenjeni situ-
aciji dana preko elektronske pošte ali preko sporočila administratorke o
klicu v ambulanto? Tovrstni načini bi nam omogočili čas za razmislek o
tem, kako naj ravnamo, za razliko od neposrednega stika, ki od nas terja
takojšnji odziv, ob tem, da na drugi strani zaznavamo stisko sogovorni-
ka, ki morebiti še poveča našo težnjo izkazati se kot odziven, sočuten in
učinkovit strokovnjak.
Raznolikost situacij, s katerimi se srečujemo, lahko včasih poveča
tveganje za zdrse v našem ravnanju. Ključno sporočilo omenjenega pri-
mera je v tem, da je bistveno ohranjati senzibilnost za prepoznavanje
tako dilem kot možnosti, da se le-te lahko pojavijo, skupaj s poznavanjem

151